avtonomija univerze - volitve - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - ustavno varovana volilna pravica - sklicevanje na navedbe v drugih vlogah - volitve članov študentskega sveta
V obravnavanem primeru je bila tožba vložena zaradi izpodbijanja izdanega sklepa študentskega sveta ter odgovora rektorice. V obravnavani zadevi je bistveno (tako glede vodenja rednega upravnega spora na podlagi 2. člena ZUS-1 kot glede vodenja subsidiarnega upravnega spora na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1), da se izpodbijana akta nanašata na volitve v študentski svet, kar sodi na področje avtonomnega notranjega organiziranja in delovanja univerze. Po presoji Vrhovnega sodišča ne gre za upravna akta iz 2. člena ZUS-1, s katerima bi bilo poseženo v pravni položaj pritožnika. Hkrati pa ne gre niti za akta oziroma dejanje iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1, saj SŠ Fakultete in rektorice pri takem odločanju ni mogoče šteti za organ upravne oblasti, niti za organ katerekoli oblasti. Pa tudi iz narave obravnavanega posega ni mogoče zaključiti, da je sodno varstvo v upravnem sporu (tako po 2. kot po 4. členu) zagotovljeno zaradi narave stvari (2. člen ZUP), saj ni šlo za odločanje o upravni zadevi oziroma za odločanje organa oblasti.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. DZ člen 159, 167, 168. URS člen 157, 157/2.
odvzem otroka staršem - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 - drugo učinkovito sodno varstvo - ugovor tretje osebe - zagotovljeno drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe v subsidiarnem upravnem sporu - zavrnitev pritožbe
Nujni odvzem otroka staršem, o katerem odloči okrožno sodišče, vključuje tudi situacije, ko se otrok v času odvzema nahaja pri drugi osebi in je torej dejansko odvzet tej osebi. Sodno varstvo glede nujnega odvzema otrok in njihove začasne namestitve pa se zagotavlja pred okrožnim sodiščem v nepravdnem postopku po določbah DZ in ZNP-1.
Tudi odgovor na vprašanje, ali in katere pravice ima oseba, ki ni starš in so se pri njej nahajali otroci v trenutku odvzema in namestitve, je tako lahko predmet presoje samo v sodnem postopku, predvidenem v DZ. Če pa se pojavi vprašanje neustavnosti zakonske ureditve tega postopka, mora biti dilema v njem tudi razrešena. Sodni spor iz drugega odstavka 157. člena Ustave (oz. po prvem odstavku 4. člena ZUS-1) namreč ni namenjen dopolnjevanju morebiti pomanjkljivih sodnih postopkov na različnih področjih prava in razreševanju obstoja pravnih praznin glede možnosti učinkovitega sodnega varstva.
ZPP-E člen 183, 183/1, 286, 286/1, 286/3, 337, 337/3, 362, 362/2, 498, 498/2. OZ člen 314.
odškodninska terjatev - sukcesivno nastajajoča škoda - ugovor procesnega pobotanja - pravočasnost ugovora - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - ponovljeni postopek pred sodiščem - načelo enotnosti glavne obravnave - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - zastaranje odškodninske terjatve - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Skladno s konceptom enotnosti sukcesivno nastajajoče bodoče škode, ki izvira iz že zaključenega škodnega ravnanja, je bila z vložitvijo pobotnega ugovora šele v ponovljenem postopku tožena stranka prekludirana glede uveljavljanja odškodninske terjatve za celotno škodo, torej tudi za tisto, ki je nastala kasneje, po zaključku glavne obravnave v prvem sojenju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je toženka sodnica pristojnega okrajnega sodišča in se dnevno srečuje oziroma pozna z ostalimi (tudi pravdnimi) sodniki, bi utegnila pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, kar narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00055637
OZ člen 87, 87/1, 323, 323/1, 325, 325/1, 326, 326/1. ZVPot člen 22, 23.
potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - valuta denarne obveznosti (valutna klavzula) - novacija - prenovitev pogodbe - dopustnost podlage - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Potrošnik ima pravico sklicevati se na ničnost kreditne pogodbe zaradi kršitve Direktive 93/13 tudi v primeru, če je bila iz te pogodbe izvirajoča obveznost nadomeščena z novo, ki se, za razliko od prejšnje glasi na domačo valuto. Stališče, da se po novaciji pogodbe ni več mogoče sklicevati na ničnost prvotne (prenovljene) pogodbe, je torej materialnopravno zmotno. Nasprotuje namreč prvemu odstavku 326. člena OZ, da je prenovitev brez učinka, če je prejšnja obveznost nična.
URS člen 125, 160, 160/3. ZUS-1 člen 1, 2, 2/2, 4, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 11, 11/1.
COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - odlok - redno šolanje - nošenje mask - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - akti izdani v obliki predpisa, ki urejajo posamična razmerja - ni posamični akt - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Spornega Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-COV-2 (vključno z 11. členom, ki določa za pritožnico sporno nošenje mask) ni mogoče opredeliti drugače, kot da gre za splošen akt z neposrednim učinkom na pravice in obveznosti naslovnikov.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - premoženjska škoda - izguba zaposlitve - vzročna zveza - zavrnitev predloga
Da bi bil predlog formalno popoln, mora torej predlagatelj ne le navesti sporno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila iz tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse.
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 38/1, 39, 39/1. Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja (1968) člen 5, 5/4.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - nacionalizacija zemljišč - nezazidano stavbno zemljišče - pridobitev pravice uporabe - pravica brezplačnega uživanja zemljišča - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Pravica uživanja je praviloma obstajala do odplačnega odvzema zemljišča iz posesti razlaščencu z odločbo, obsegala pa je (poleg v prejšnji točki navedenega tudi) upravičenje še naprej uživati (takrat praviloma še kmetijsko) razlaščeno zemljišče, razlaščenčevo prednostno upravičenje pridobiti pravico uporabe za gradnjo na tem zemljišču in upravičenje do odškodnine v primeru odvzema iz posesti.
vlaganje v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj v nepremičnino - neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - solastniški delež - zapadlost terjatve - začetek teka zastaralnega roka - prehod koristi - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Utrjeno stališče sodne prakse je, da verzijski zahtevek graditelja za povrnitev vrednosti vlaganj zapade, ko pride do prehoda koristi, to pa je tedaj, ko vlagatelj preneha uporabljati nepremičnino, v katero je vlagal. Iz ugotovitev nižjih sodišč ne izhaja le, da je prikrajšanka opustila posest spornih (točno določenih in lastniško sicer solastnih) prostorov, temveč jih je tožnica kot okoriščenka ponovno prevzela posest in ima torej izključno ona korist od njihove uporabe. Do prehoda koristi je torej prišlo, zato je zahtevek prikrajšanke že zapadel.
Ko predlagatelj Vrhovnemu sodišču predlaga, naj sprejme svetovalno mnenje o uporabi, razlagi in ovsebinjanju stroškovnih predpisov, prezre, da je konkreten primer zgolj eden v pestri množici mogočih položajev ter da propad s primarnim in uspeh s podrednim zahtevkom nista edini okoliščini, ki delata stroškovni sodni primer. Če bi Vrhovno sodišče sprejelo izziv ter izdalo svetovalno mnenje, bi se samo pahnilo čez rob svoje ustavne vloge iz 127. člena Ustave.
ZPP člen 367c, 367c/2. ZZK-1 člen 31, 31/4, 148, 148/1, 148/1-2.
predlog za dopustitev revizije - zemljiškoknjižni postopek - vknjižba lastninske pravice - zaznamba vrstnega reda - zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba izbrisne tožbe pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev deleža na skupnem premoženju - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje - delež na skupnem premoženju - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog za dopustitev revizije - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - razdružitev postopka - obseg pripadajočega zemljišča - zavrnitev predloga za dopustitev revizije