določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - odškodninski spor - odškodninski spor zaradi protipravnosti ravnanj sodnika pristojnega sodišča - protipravno ravnanje sodnika - ugoditev predlogu
V konkretni zadevi pa se tožba nanaša na protipravno ravnanje druge toženke v pravnomočno končani zadevi, v kateri je ta zastopala tožnico v sporu zaradi ugotavljanja skupnega premoženja. Ker pa se njeni ugovori v tej pravdi navezujejo tudi na očitke o procesno in materialnopravno zmotnem ravnanju oz. presojanju sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani kot tudi Višjega sodišča v Ljubljani, kar naj bi izključilo protipravnost ravnanja in odškodninsko odgovornost druge toženke, je po oceni Vrhovnega sodišča lahko okrnjena objektivna nepristranskost obeh sodišč oz. ustvarjen videz pri drugi toženki in tudi v javnosti, da sodniki omenjenih sodišč ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti oz. nepristransko.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - poslovanje v isti sodni stavbi - okoliščine konkretnega primera - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je bila druga nasprotna udeleženka sprva zaposlena na zemljiškoknjižnem oddelku pristojnega Okrajnega sodišču v Novem mestu, sedaj pa je že več kot 20 let zaposlena na Okrožnem sodišču v Novem mestu ter kot višja pravosodna sodelavka oziroma vpisničarka dela v službi za mediacijo in brezplačno pravno pomoč, ki se izvajata za vsa sodišča tega okrožja - torej tudi za Okrajno sodišče v Novem mestu, pri čemer sta obe sodišči v isti sodni stavbi, kar pomeni, da so se med drugo nasprotno udeleženko in zaposlenimi na Okrajnem sodišču v Novem mestu, upoštevaje njeno dolgoletno zaposlitev v sodni stavbi obeh sodišč, vzpostavila tesnejša razmerja, kot so sicer značilna za zaposlene na različnih sodiščih, utegne povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskost odločanja Okrajnega sodišča v Novem mestu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00077785
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVPot člen 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 5.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - konverzija - predčasno vračilo kredita - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pravica stranke do izjave - delna ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je izpodbijana sodba pravilna kljub temu, da se v njej sodišče druge stopnje sploh ni opredelilo do navedb tožene stranke o tem, da valutno tveganje kreditojemalca ni neomejeno, saj je že v kreditni pogodbi zapisana možnost in pravica kreditojemalca, da kredit z valutno klavzulo v CHF kadarkoli v obdobju kreditnega razmerja konvertira v kredit v EUR (tj. refinancira kredit) oziroma ga predčasno poplača s kreditom v EUR (in kreditojemalca banka dodatno tudi aktivno obvešča o tej pravici in možnosti)?
omejitev gibanja prosilcu za azil - predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga - pravni interes za pritožbo - potek časa - zavrženje pritožbe
Zaradi poteka časa veljavnosti izpodbijanega upravnega akta, izvajanje omejitve gibanja na tej podlagi ni več dopustno. S tem pa je bil cilj, ki ga je pritožnik zasledoval s predlagano začasno odredbo (izpustitev iz Centra za tujce), dejansko že dosežen, zato predlagana začasna ureditev stanja ni več mogoča. Tako tudi morebitna ugoditev pritožbi ne more več privesti do izdaje predlagane začasne odredbe in s tem ne do izboljšanja pritožnikovega pravnega položaja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti na drugo sodišče - delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonec/izvenzakonski partner sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku
V konkretnem primeru okoliščina, da je toženec mož okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani, ki je razporejena na pravdni oddelek, kjer teče tudi predmetni spor, predstavlja podlago za prenos pristojnosti.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - pravni interes - utemeljitev predloga - zavrnitev predloga
Predlagatelj v predlogu, s katerim predlaga prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, predlaga prenos na tisto sodišče, pred katerim že teče postopek - Okrožno sodišče v Ljubljani. Zato v tem delu nima pravnega interesa. Ta je procesna predpostavka vsakega sodnega postopka. Dopolnilno pa še pavšalno predlaga prenos pristojnosti na katero koli drugo okrožno sodišče v bližini stalnega prebivališča otroka in nasprotne udeleženke. Vrhovno sodišče ocenjuje, da v tem delu predloga ne utemeljuje s kakšnim pravno upoštevnim razlogom za prenos pristojnosti iz zgoraj navedene zakonske določbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00078042
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZIZ člen 10, 15. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 19.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - mednarodna ugrabitev otrok - protipraven odvzem otroka - vrnitev otroka - izročitev otroka - začasna odredba - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že pojasnilo naravo postopka odločanja o vrnitvi otroka po MKCVMUO. Njegov namen ni vsebinsko reševanje sporov glede vprašanja starševskih pravic, temveč vzpostavitev prejšnjega stanja tako, da se zagotovi čimprejšnja vrnitev otroka v kraj, kjer je imel otrok običajno prebivališče pred protipravnim odvzemom, in se tako pristojnim organom te države omogoči, da v skladu s svojim pravom odločijo o pravicah staršev do skrbi za otroka (prim. 19. člen MKCVMUO). Postopek mora biti hiter, stopnja procesnih jamstev udeležencev pa je lahko ustrezno nižja, tako da je odločanje lahko še učinkovito. Zelo pomembno je namreč, da je otrok vrnjen, še preden se odtuji od drugega starša in preden se tako vživi v novo okolje, da bi bila njegova vrnitev v nasprotju z njegovo koristjo. Sklepi o vrnitvi otroka so tako po vsebini najbližji začasni odredbi. Revizija zoper te sklepe zato ni dovoljena.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - revščina - resna škoda v smislu 28. člena ZMZ
Institut mednarodne zaščite daje zaščito le pred resno škodo, ki bi jo prosilcu v primeru vrnitve v izvorno državo lahko povzročila tretja oseba, ki pripada subjektu resne škode iz 24. člena ZMZ-1. Navedeno pomeni, da tudi če oseba izkaže, da se v izvorni državi ni mogla preživljati zaradi tamkajšnjih slabih gospodarskih razmer, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
ZKP člen 421, 421/2, 425, 425/2. ZST-1 tarifna številka 7401.
pripor - očitno neutemeljena vloga - izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - pavšalne navedbe - zloraba pravice do sodnega varstva - separatni stroški
Od odvetnikov, ki vlagajo zahteve za varstvo zakonitosti, se pričakuje najmanj, da poznajo pogoje za vložitev tega izrednega pravnega sredstva, da z njim uveljavljajo očitke, ki so smiselno povezani z izpodbijanimi sodnimi odločbami, ter da svoje navedbe tudi ustrezno obrazložijo. Zagovorniki nosijo v primeru vlaganja očitno neutemeljenih zahtev za varstvo zakonitosti tudi tveganje, da jim bo naložena sodna taksa v višini 125,00 EUR, saj z vlaganjem tovrstnih vlog, ki po vsebini ne zasledujejo učinkovitega varstva koristi njihovih strank, po lastni krivdi povzročajo t.i. separatne stroške, kamor sodi tudi ustrezna sodna taksa.