ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367a, 367č, 377. ZIZ člen 10, 10/1, 15.
predlog za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
Določba prvega odstavka 10. člena ZIZ revizijo v izvršilnem postopku dovoljuje le zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Sklep sodišča druge stopnje, ki ga dolžnik izpodbija, ni tak sklep.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - videz nepristranskosti - zaposlitev stranke - stranka zaposlena na sodišču - vodja vpisnika - ugoditev predlogu
Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi največkrat napolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Okoliščina, na katero se opira predlog pristojnega sodišča (da kot nasprotna udeleženka nastopa oseba, ki je kot vodja vpisnika zaposlena na oddelku, na katerem se bo obravnaval vloženi predlog in vodil nepravdni postopek), je po presoji Vrhovnega sodišča takšna okoliščina.
zavrženje predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost
Tožnikova skrbnica je predlog vložila sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (367.č člen ZPP).
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče s tem, ko ni ugodilo dokaznemu predlogu za zaslišanje priče E. E. kršilo pravico tožene stranke iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije
Predlog ne odpira pomembnih pravnih vprašanj, v obrazložitvi predloga tožnik zahaja v protislovja, stavki so mestoma skladenjsko napačni in zato nerazumljivi in nekateri tudi evidentno vsebinsko napačni. Tožnik ni pojasnil okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnih vprašanj v smislu določil 367.a člena ZPP in ni obrazložil v čem naj bi bila odločitev sodišča druge stopnje v zvezi z zastavljenimi vprašanji nezakonita, zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - župan - zakoniti zastopnik stranke - direktor - zavrnitev predloga - delegacija pristojnosti na predlog sodišča - dvom v nepristranskost sojenja
Ko delegacijo pristojnosti predlaga sodišče, je treba pravni standard okrnitve objektivne nepristranskosti razlagati strožje. Sodniki so namreč pri reševanju konkretnih zadev vezani le na ustavo in zakon (3. člen Zakona o sodiščih), pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. in 37. člen Zakona o sodniški službi). Spoštovanje teh zahtev se domneva, kar je jasno vsakemu razumnemu posamezniku. Če pa delegacijo predlaga stranka, je prag, ki ga je za delegacijo pristojnosti treba doseči nižji. Stranka postopka je namreč tista, ki jo odločitev v sodnem postopku neposredno zadeva. Če je njen občutek, da sodišče ravna nepristransko razumno okrnjen, je to dodatna okoliščina za delegacijo. Razumnost okrnitve videza nepristranskosti mora biti podkrepljena s konkretnimi okoliščinami.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00082507
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1,24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5. URS člen 2, 14, 22.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - pravica stranke do izjave - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pritožbeno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti iz 5. in 7. člena ZPP ter določbe 347., 351., 354., 355. in 358. člena ZPP, ko je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi bila prva toženka predhodno seznanjena s spremembo sodne prakse, ki je nastala po izdaji sodbe prvostopenjskega sodišča, in imela možnost dopolniti svoje navedbe in dokazne predloge, oziroma ali bi moralo bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku?
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 25.
obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje - kršitev pravice do pritožbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - protispisnost - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali v okoliščinah konkretnega primera drugostopenjska sodba glede vprašanja protispisnosti prvostopenjske sodbe dosega standard obrazloženosti sodne odločbe druge stopnje oziroma ali je pritožbeno sodišče kršilo tožnikovo pravico do pritožbe, ker se ni konkretno opredelilo do tožnikovih pritožbenih očitkov o protispisnosti prvostopenjske sodbe.
obrazloženost drugostopenjske odločbe - pritožba zoper sklep o priporu - pravica do pravnega sredstva - razveljavitev sklepa - pomanjkljiva obrazložitev sklepa - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Naloga zunajobravnavnega senata kot drugostopenjskega organa ni v ponovni presoji obstoja vseh pogojev za pripor, neodvisno od pritožbenih navedb, temveč da skrbno presodi pritožbene navedbe in nanje argumentirano odgovori.
URS člen 31. ZP-1 člen 106, 106/4, 106/4-5, 136, 136/1, 136/1-2.
ne bis in idem - pojem pravnomočno razsojene stvari - pravnomočno zaključen postopek
V konkurenci dveh (sodnih) odločb o isti stvari je za odločitev o tem, s katero izmed njih je bilo prekršeno načelo ne bis in idem, odločilno, katera izmed njiju je prej postala pravnomočna.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - zapuščinski postopek - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo zapustnikovega dediča z delom sodišča in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika lahko predlagatelj odpravi s predlogi za njegovo izločitev, odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev pa so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
izbrisna tožba - ustanovitev hipoteke - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - prodaja tuje stvari - razpolagalna sposobnost odsvojitelja - slaba vera - neveljavnost vknjižbe hipoteke - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje
Namen izbrisne tožbe iz prvega odstavka 243. člena ZZK-1 je odprava posledic materialnopravno neveljavne vknjižbe. Do materialnopravno neveljavne vknjižbe pa lahko pride tudi v posledici poslovnega razpolaganja subjekta, ki je vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine, pa lastninska pravica od (predhodnega) lastnika nanj nikoli ni bila prenesena, in sicer v primeru, če pridobitelj (tretji), ki je pravico pridobil od nelastnika, ni pošten.
Položaj v primeru vknjižbe slabovernega pridobitelja v posledici neobstoja razpolagalnega upravičenja odsvojitelja je podoben položaju, ko je vknjižba dovoljena na podlagi neveljavnega zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo izstavljeno na podlagi nične pogodbe, sklenjene med izbrisnim upravičencem kot odsvojiteljem in izbrisnim zavezancem kot pridobiteljem (1. točka drugega odstavka 243. člena ZZK-1). V obeh primerih gre za razpolaganje na pravno poslovni podlagi, ki je materialnopravno neveljavno že takrat, ko je bila vknjižba dovoljena in opravljena. Razlika med obema položajema je le v tem, da gre pri prvem položaju za posle nelastnika, pri drugem položaju pa za posle lastnika. Pri drugem položaju je zemljiškoknjižno dovolilo neveljavno zaradi kavzalnega razmerja z ničnim zavezovalnim pravnim poslom, zato ne povzroči nobenih pravnih učinkov. Z njegovo izročitvijo pridobitelj ne pridobi pričakovane stvarne pravice in z vknjižbo pravice v njegovo korist ne postane resnični lastnik ali imetnik izvedene stvarne pravice. Pri prvem položaju pa s pravico razpolaga nekdo, ki ni lastnik in s pravico sploh ne more razpolagati, zato takšno razpolaganje nima nobenih učinkov na pravico, ki je predmet razpolaganja. Za pridobitev lastninske ali izvedene pravice od nelastnika na podlagi pravnega posla mora biti ob upoštevanju načela zaupanja v zemljiško knjigo izpolnjena predpostavka poštenosti dobrovernosti pridobitelja, ki zaupa, da je tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, resnični lastnik, in ne ve, da vknjiženi lastnik ni resnični lastnik nepremičnine. V obeh navedenih primerih je rezultat poslovanja enak, to je, da je razpolaganje materialnopravno neveljavno. Slednje v obeh primerih utemeljuje pravno varstvo resničnega lastnika z izbrisno tožno po prvem odstavku 243. člena ZZK-1 zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe.
ZPSVIKOB-1 člen 1, 1/1-1, 3, 3/1, 3/3, 4, 4/1, 5, 5/1, 6, 48, 48/1. ZBan-1 člen 253a, 261a. ZPP člen 23, 25, 25/2. URS člen 22.
spor o pristojnosti - Banka Slovenije - izredni ukrep - prenehanje kvalificiranih obveznosti - varstvo oškodovanca - banka - preuranjen predlog - zavrženje predloga
Tožeča stranka od tožene stranke terja plačilo odškodnine zaradi prenehanja kvalificiranih obveznosti zaradi izrednega ukrepa Banke Slovenije. ZPSVIKOB-1, ki je začel veljati 15. 6. 2024, ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno pristojnost sodišč in posebna pravila postopka. Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno le za odločanje o tožbenih zahtevkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, in sicer po posebnih pravilih postopka, kot jih določa ZPSVIKOB-1, za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije in poslovno banko pa ne velja izključna pristojnost sodišča niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.
Tožba je bila vložena več let pred sprejemom ZPSVIKOB-1. Tožnik se ob vložitvi tožbe zato ni mogel soočiti z naknadno uveljavljeno specialno zakonsko ureditvijo odškodninskega varstva zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije. To pomeni, da se ni mogel izjaviti niti o procesnih možnostih razpolaganja z zahtevki skladno z novo zakonsko ureditvijo.
V teh posebnih okoliščinah bo moralo Okrožno sodišče v Mariboru zaradi zahtev pravice do izjave (22. člen Ustave), četudi se mu zastavlja vprašanje pristojnosti, tožniku najprej omogočiti, da se izjavi glede navedenih zakonskih sprememb, vključno z učinki teh sprememb na zasnovo tožbe, ker teh sprememb tožnik (logično) ni mogel imeti pred očmi. Po tem pa znova pretehtati, ali so podane okoliščine, ki utemeljujejo spor o pristojnosti, in ali so razčiščene predpostavke, ki omogočajo odločitev v sporu o pristojnosti.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 21, 21/1, 21/1-6.
priznanje tuje sodne odločbe - dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško - hrvaška sodna odločba - zakonske zamudne obresti - tuja valuta - določljivost obveznosti - ustavna procesna jamstva - pravica do poštenega postopka
Menjalni tečaj, po katerem se preračuna glavnica pravdnih stroškov iz hrvaških kun v eure, je določen z Uredbo Sveta (EU) 2022/1208 z dne 12. julija 2022 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 glede menjalnega razmerja eura za Hrvaško in na njeni podlagi sprejetimi predpisi Republike Hrvaške, torej javno objavljen, dostopen in vsakomur znan, zato je tako določena obveznost plačila glavnice pravdnih stroškov v hrvaških kunah povsem določljiva. Obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti se lahko v tem primeru določi na podlagi pravnih pravil in javno dostopnih podatkov, zato je tudi obrestni del izreka hrvaške prvostopenjske sodbe določljiv.