Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je procesnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je obravnavana kreditna pogodba nična?
V postopku o predlogu za predčasen odpust iz varovanega oddelka SVZ je revizija dovoljena. Vendar predlog v obravnavani zadevi ni utemeljen.
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
Določba prvega odstavka 10. člena ZIZ revizijo v izvršilnem postopku dovoljuje le zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Sklep sodišča druge stopnje, ki ga dolžnik izpodbija, ni tak sklep.
Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi največkrat napolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Okoliščina, na katero se opira predlog pristojnega sodišča (da kot nasprotna udeleženka nastopa oseba, ki je kot vodja vpisnika zaposlena na oddelku, na katerem se bo obravnaval vloženi predlog in vodil nepravdni postopek), je po presoji Vrhovnega sodišča takšna okoliščina.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pritožbeno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti iz 5. in 7. člena ZPP ter določbe 347., 351., 354., 355. in 358. člena ZPP, ko je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi bila prva toženka predhodno seznanjena s spremembo sodne prakse, ki je nastala po izdaji sodbe prvostopenjskega sodišča, in imela možnost dopolniti svoje navedbe in dokazne predloge, oziroma ali bi moralo bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku?
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali v okoliščinah konkretnega primera drugostopenjska sodba glede vprašanja protispisnosti prvostopenjske sodbe dosega standard obrazloženosti sodne odločbe druge stopnje oziroma ali je pritožbeno sodišče kršilo tožnikovo pravico do pritožbe, ker se ni konkretno opredelilo do tožnikovih pritožbenih očitkov o protispisnosti prvostopenjske sodbe.
Zgolj nezadovoljstvo zapustnikovega dediča z delom sodišča in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika lahko predlagatelj odpravi s predlogi za njegovo izločitev, odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev pa so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
Namen izbrisne tožbe iz prvega odstavka 243. člena ZZK-1 je odprava posledic materialnopravno neveljavne vknjižbe. Do materialnopravno neveljavne vknjižbe pa lahko pride tudi v posledici poslovnega razpolaganja subjekta, ki je vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine, pa lastninska pravica od (predhodnega) lastnika nanj nikoli ni bila prenesena, in sicer v primeru, če pridobitelj (tretji), ki je pravico pridobil od nelastnika, ni pošten.
Položaj v primeru vknjižbe slabovernega pridobitelja v posledici neobstoja razpolagalnega upravičenja odsvojitelja je podoben položaju, ko je vknjižba dovoljena na podlagi neveljavnega zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo izstavljeno na podlagi nične pogodbe, sklenjene med izbrisnim upravičencem kot odsvojiteljem in izbrisnim zavezancem kot pridobiteljem (1. točka drugega odstavka 243. člena ZZK-1). V obeh primerih gre za razpolaganje na pravno poslovni podlagi, ki je materialnopravno neveljavno že takrat, ko je bila vknjižba dovoljena in opravljena. Razlika med obema položajema je le v tem, da gre pri prvem položaju za posle nelastnika, pri drugem položaju pa za posle lastnika. Pri drugem položaju je zemljiškoknjižno dovolilo neveljavno zaradi kavzalnega razmerja z ničnim zavezovalnim pravnim poslom, zato ne povzroči nobenih pravnih učinkov. Z njegovo izročitvijo pridobitelj ne pridobi pričakovane stvarne pravice in z vknjižbo pravice v njegovo korist ne postane resnični lastnik ali imetnik izvedene stvarne pravice. Pri prvem položaju pa s pravico razpolaga nekdo, ki ni lastnik in s pravico sploh ne more razpolagati, zato takšno razpolaganje nima nobenih učinkov na pravico, ki je predmet razpolaganja. Za pridobitev lastninske ali izvedene pravice od nelastnika na podlagi pravnega posla mora biti ob upoštevanju načela zaupanja v zemljiško knjigo izpolnjena predpostavka poštenosti dobrovernosti pridobitelja, ki zaupa, da je tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, resnični lastnik, in ne ve, da vknjiženi lastnik ni resnični lastnik nepremičnine. V obeh navedenih primerih je rezultat poslovanja enak, to je, da je razpolaganje materialnopravno neveljavno. Slednje v obeh primerih utemeljuje pravno varstvo resničnega lastnika z izbrisno tožno po prvem odstavku 243. člena ZZK-1 zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe.