redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - ponavljanje kršitve - opozorilo pred odpovedjo - rok za podajo odpovedi
V primeru, ko gre za trajajočo ali ponavljajočo se kršitev, delodajalec lahko po tem, ko delavca pisno opozori na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi, pa ta z isto kršitvijo nadaljuje, pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonito odpove. V tem primeru ne gre za kršitev načela ne bis in idem. Tožena stranka je tožnico opozorila na izpolnjevanje obveznosti, ker do dne, ko je bilo opozorilo dano, ni opravičila izostanka z dela, redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga pa je podala, ker ga ni opravičila niti po izdaji opozorila vse do podaje odpovedi.
Tožena stranka se je utemeljeno odločila počakati na dokaz - konkretno na odločitev o tožničini pritožbi zoper odločbo imenovanega zdravnika - saj je dvomila v obstoj razloga za redno odpoved pogodbe iz krivdnega razloga. To pomeni, da je domnevala, da razlog obstoji, ni pa bila o njem prepričana. V obstoj odpovednega razloga se je prepričala s prejemom odločbe zdravstvene komisije ZZZS; odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je podala pravočasno - v roku 30 dni od prejema navedene odločbe.
Ker v izreku dejanja opisana trditev ni v tem, ali zasebna tožilka laže, da sploh ni bila spolno zlorabljena, ampak trditev o vsebini govoric, po katerih naj bi se zasebna tožilka zaljubila v učitelja in si je vse skupaj izmislila, pritožbeno sodišče ugotavlja, da v opisanem dejanju niso podani znaki kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 171. člena KZ, in zaradi obdolženkine izostale trditve niti znaki kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 169. člena KZ.
V stečajno maso dolžnika, ki je podjetnik posameznik, gre vse premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka, razen stvari in prejemkov iz III. odstavka 104 člena ZPPSL. Premoženje, ki nastane kasneje po začetku stečajnega postopka, pa ne gre v stečajno maso, zato je za terjatve, ki nastanejo kasneje, upnik upravičen vložiti izvršilni predlog.
ZPIZ-1 člen 116, 116/1, 118, 118/1, 277, 277/1. ZSDP člen 70.
družinska pokojnina – šolanje – dolžina študija – podaljšanje pravice – pravna praznina – zakonske zamudne obresti
Ker tožnik študija, ki traja sedem let, kljub rednemu izpolnjevanju študijskih obveznosti ne bi mogel končati do 26. leta starosti, ima pravico do družinske pokojnine tudi po dopolnitvi 26. leta starosti za čas rednega šolanja oziroma do takrat, ko se sedemletni študij redno zaključi.
ZPP člen 184, 184/3, 188, 188/2, 184, 184/3, 188, 188/2.
delni umik tožbe - skrčitev tožbenega zahtevka
Ker je tožnik uveljavljal sodno varstvo svojih zahtevkov po dveh različnih pravnih podlagah, to je po pogodbi o življenjskem zavarovanju z dodatnimi nezgodnim zavarovanjem in po polici kolektivnega nezgodnega zavarovanja, nato pa je umaknil le zahtevo za sodno varstvo glede zahtevka po prvi pogodbi, je treba šteti, da gre za delni umik tožbe, za kar mora dati nasprotna stranka, ki se je v pravdo pred tem že spustila, svoje soglasje, in ne za skrčitev tožbenega zahtevka.
Mobbing pomeni pojem, ki se uporablja za neočitno izvajanje nasilja nad šibkejšimi. Najpogosteje do mobbinga pride v službi, kot v konkretnem primeru, ko je šlo za izvajanje nasilja v obliki spolnega nadlegovanja, za zahtevanje seksualnih uslug s strani nadrejenega in za premestitev na neprimerno delovno mesto, kar je zaradi strahu pred izgubo službe vplivalo na povečano odsotnost z dela tožeče stranke. Ker je tožeča stranka zaradi navedenega utrpela škodo (kar se je ugotovilo z izvedbo dokazov z zaslišanjem osebnega zdravnika oziroma zdravnika psihiatra), je upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo.
odškodninska odgovornost - lastnik konja - jahanje
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je šlo za normalen riziko pri jahanju, - jahanje na terenu, in ni razčistilo, ali je prišlo do dogodka pri rekreativnem jahanju, ali v šoli jahanja, ali je imel tožnik dovolj izkušenj, saj jahanje samo po sebi ni nevaren šport.
ZPIZ/92 člen 185, 185/3, 270. ZPIZ-1 člen 12, 180, 180/1, 180/4, 249. ZUP člen 225, 225/1, 225/4. ZPP člen 287, 287/4. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 12. Sklep o obsegu in načinu plačila prispevkov za odkup zavarovalne dobe točka V, V/3.
Tožnik z zahtevo za ponovni izračun starostne pokojnine uveljavlja ponovno odmero starostne pokojnine ob upoštevanju plač za čas zaposlitve v letih 1991 in 1992, vključno z neizplačanimi razlikami plač, priznanih v delovnem sporu. Ker v ZPIZ-1 ni pravne podlage za ponoven izračun starostne pokojnine na podlagi naknadno izplačane ali ugotovljene plače, je tožena stranka njegovo zahtevo utemeljeno zavrnila. V pravnomočno odločbo, s katero je bila priznana in odmerjena starostna pokojnina, je mogoče poseči samo z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP.
motorno vozilo - odgovornost na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti
Do škodnega dogodka prišlo na gozdni cesti, ki je del gozda in javnega značaja in predstavlja po Zakonu o cestah nekategorizirano cesto; ker pa je škoda nastala v zvezi z uporabo delujočega traktorja, ki je po razlagi 32. točke 19. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, motorno vozilo, ki je bilo tudi registrirano in je imelo prometno dovoljenje, je podana odgovornost tožene stranke na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
Tožeča stranka je ves čas postopka navajala, da se nihče od pristojnih delavcev tožeče stranke ne spominja, da bi tožeča stranka kdaj prejela pošto z navedeno lokacijsko informacijo ter da tožeča stranka nima nikjer zabeleženo, da bi prejela zadevno lokacijsko informacijo. Navedeno odločilno dejstvo naj bi izhajalo predvsem iz delovodnika prejete pošte pri tožeči stranki. Tožeča stranka ima namreč skrbno organizirano dokumentarno poslovanje in skrbno beleži vsako pošto ter dokument, ki pride ali odide iz poslovnih prostorov. Kljub temu da je za ugotovitev tega dejstva tožeča stranka sama v izvedbo predlagala dokaz z vpogledom v delovodnik prejete pošte, kopije delovodnika prejete pošte sodišču ni predložila.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 105, 108, 108/4, 105, 108, 108/4.
razveljavitev sklepa o izvršbi - dolžnikov naslov
Ker upnik ni sporočil sodišču dolžnikovega pravega naslova niti ni predlagal, naj le-tega pridobi sodišče, ga sodišče ni dolžno samo iskati. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo izvršilni predlog.
ZOR člen 277, 277. ZIZ člen 17, 17. OZ člen 1060, 1060.
izvršilni naslov - vezanost na izvršilni naslov - vezanost na obstoj in višino terjatve - zakonske zamudne obresti - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti
Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006 je s svojo uveljavitvijo dne 18. 3. 2006 postala del zakonodaje in s tem materialno pravno zavezujoča. Izvršilni naslov je bil izdan po začetku veljave navedene ustavne odločbe, zato jo je bilo kot del materialnopravne podlage dolžno pri odločanju upoštevati (že) pravdno sodišče. Slednje pa tega ni storilo in zakonskih zamudnih obresti ni omejilo. Takšna odločitev, pa čeprav nezakonita, je postala pravnomočna in izvršljiva po preteku 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe zoper sodbo pravdnega sodišča. Ker je v izvršilnem postopku sodišče vezano na izvršilni naslov, kot se ta glasi (načelo stroge formalne legalitete), ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega ter vanj posegati, kar pomeni, da obresti tečejo brez omejitve.
Res je, kot pritožnik izpostavlja, da je z zahtevo po neposrednem zaslišanju priče zagovornik uveljavljal svojo zakonito pravico, da se priče zaslišujejo na glavni obravnavi in da je to storil pri zagotavljanju obrambe obdolženca, vendar je potrebno upoštevati, da morajo vsi udeleženci v postopku, torej tudi zagovornik obdolženca, svoje pravice uveljavljati tako, da jih ne zlorabljajo. Slednje namreč izhaja že iz določbe 15. člena ZKP, po kateri si mora sodišče prizadevati, da se postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku. Res sicer je, da načeli neposrednosti in ustnosti terjata neposredno izvedbo dokazov na glavni obravnavi, kot pritožba opozarja, vendar zakon dovoljuje tudi odstop od obeh načel, ki je v primeru zaslišanja prič ali izvedencev določen v 2. odst. 340. člena ZKP, ko se zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče ali izvedenca, v soglasju s strankami, le prebere. Ker se je zagovornik na glavni obravnavi 12.11.2007 strinjal z branjem zapisnika o zaslišanju priče M. in kot rečeno zanj ni imel nobenih vprašanj, bi enako lahko storil že na obravnavi 10.7.2007 in le-te ne bi bilo potrebno preložiti temveč bi se glavna obravnava zaključila.
Lastništvo delnic daje delničarjem tako korporacijske pravice, torej pravico do upravljanja družbe, iz katere izhaja tudi pravica do uveljavljanja neveljavnosti (ničnosti ali izpodbojnosti) sklepov skupščine pred sodiščem, kot tudi premoženjske pravice, zlasti pravico do dividende iz dobička družbe, katere delničarji so. Z odsvojitvijo delnic sta tožnici izgubili navedene pravice, izhajajoče iz imetništva delnic.
Po 1. odstavku 190. člena ZPP je mogoče pravdo med istimi strankami dokončati, čeprav katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda. Toda navedeno določilo je razumeti zgolj kot priznanje procesne legitimacije dotedanjim strankam, kljub odtujitvi stvari ali pravice. To pa še ne pomeni, da je stranka, ki po citiranem določilu ZPP ostane pravdna stranka, tudi subjekt pravic in obveznosti, uveljavljanih v tožbi. Vprašanje pravic in obveznosti, torej aktivne in pasivne legitimacije se presoja po materialnem pravu, tožniku, ki je odtujil stvar ali pravico, pa je s citiranim določilom omogočeno le pravdanje v korist pridobitelja.
Ker sta bili tožnici na dan zasedanja skupščine delničarki tožene stranke, torej uveljavljata tožbeni zahtevek v svojo korist, čeprav sta pravice iz delnic zaradi njihove odtujitve izgubili, torej nista več aktivno legitimirani za uveljavljanje z izpodbijano sodbo zavrnjenega zahtevka.
Stečajni postopek zoper samostojnega podjetnika, nima vpliva na njegove osebne obveznosti, ampak le na tiste obveznosti, katerih nosilec je kot samostojni podjetnik.
Ker dolžnik kot fizična oseba po zaključenem stečajnem postopku ne preneha, njegove osebne terjatve še naprej obstajajo in jih je mogoče uveljavljati še po zaključku stečaja.
Če imajo dediči, ki niso člani agrarne skupnosti, pravico zahtevati izplačilo nujnega deleža v gotovini, ko eden od dedičev, ki pa je član agrarne skupnosti, premoženjske pravice deduje v naravi, ne more biti položaj nujnih dedičev slabši, ko ni med njimi dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje takšnega premoženja v naravi.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo ali obstajajo konkretne okoliščine, ki so v konkretnem primeru nasprotne udeleženke tako pomembne, da vplivajo na morebitno poslabšanje pogojev bivanja v ponujenem stanovanju v primerjavi s sedanjim stanovanjem.
predlog za izvršbo - zakonske zamudne obresti - določna opredelitev
Ker upnik po pozivu sodišča prve stopnje ni določno izkazal, da je upravičen tudi do izterjave zakonskih zamudnih obresti od posameznih računov, je sodišče prve stopnje njegov predlog za izvršbo v tem delu pravilno zavrnilo.
Pogodba zgolj fiktiven pravni posel, ki po določilu prvega odstavka 66. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR nima učinka med pogodbenimi strankami. Ker pa vendarle prikriva drug pravni posel, to je sklenitev prodajne pogodbe z vsebino pisnega dogovora. Zaradi izpolnjenih pogojev za njegovo pravno veljavo (drugi odstavek 66. člena ZOR) velja ta drugi pravni posel.