V stečajno maso dolžnika, ki je podjetnik posameznik, gre vse premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka, razen stvari in prejemkov iz III. odstavka 104 člena ZPPSL. Premoženje, ki nastane kasneje po začetku stečajnega postopka, pa ne gre v stečajno maso, zato je za terjatve, ki nastanejo kasneje, upnik upravičen vložiti izvršilni predlog.
ZST člen 6, 6/1, 6/3, 6, 6/1, 6/3. ZPP člen 105a, 105a. Sodni red člen 135, 135/1, 135, 135/1.
sodne takse - elektronsko plačilo sodne takse - originalno potrdilo o plačilu sodne takse
V primeru elektronskega načina plačila sodne takse stranki ni treba predložiti originalnega potrdila, temveč plačilo takse ugotovi in potrdi uradna oseba pristojnega sodišča.
odpravnina – prenehanjem delovnega razmerja zaradi stečaja
V času uvedbe stečajnega postopka veljavni ZPPSL ni določal, da se odpravnine delavcem zaradi stečajnega postopka štejejo kot strošek stečajnega postopka. To pomeni, da je bilo treba navedene terjatve prijaviti v stečajnem postopku v prekluzivnem zakonskem roku in v primeru prerekanja, kot je bilo v konkretnem primeru, začeti individualni delovni spor. Tožniki bi torej morali v roku 15 dni po vročitvi sklepa o napotitvi na pravdo začeti individualni delovni spor. Ker so tožbo vložili šele po devetih letih, pa bi moralo sodišče prve stopnje njihovo tožbo zavreči.
javni uslužbenec - premestitev - razlog za premestitev
Premestitev po 3. točki 1. odstavka 149. člena ZJU je zakonita, če delodajalec ob izdaji ve, kakšne cilje zasleduje. Če to v sklepu o premestitvi ni navedeno, mora v primeru spora dokazati razloge, ki so privedli predstojnika organa do ocene, da je s premestitvijo delavca mogoče doseči učinkovitejše in smotrnejše delo organa. Ker v obravnavanem sporu tožena stranka tega ni dokazala, je sklep o premestitvi tožnice nezakonit.
ZOR člen 277, 277. ZIZ člen 17, 17. OZ člen 1060, 1060.
izvršilni naslov - vezanost na izvršilni naslov - vezanost na obstoj in višino terjatve - zakonske zamudne obresti - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti
Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006 je s svojo uveljavitvijo dne 18. 3. 2006 postala del zakonodaje in s tem materialno pravno zavezujoča. Izvršilni naslov je bil izdan po začetku veljave navedene ustavne odločbe, zato jo je bilo kot del materialnopravne podlage dolžno pri odločanju upoštevati (že) pravdno sodišče. Slednje pa tega ni storilo in zakonskih zamudnih obresti ni omejilo. Takšna odločitev, pa čeprav nezakonita, je postala pravnomočna in izvršljiva po preteku 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe zoper sodbo pravdnega sodišča. Ker je v izvršilnem postopku sodišče vezano na izvršilni naslov, kot se ta glasi (načelo stroge formalne legalitete), ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega ter vanj posegati, kar pomeni, da obresti tečejo brez omejitve.
Mobbing pomeni pojem, ki se uporablja za neočitno izvajanje nasilja nad šibkejšimi. Najpogosteje do mobbinga pride v službi, kot v konkretnem primeru, ko je šlo za izvajanje nasilja v obliki spolnega nadlegovanja, za zahtevanje seksualnih uslug s strani nadrejenega in za premestitev na neprimerno delovno mesto, kar je zaradi strahu pred izgubo službe vplivalo na povečano odsotnost z dela tožeče stranke. Ker je tožeča stranka zaradi navedenega utrpela škodo (kar se je ugotovilo z izvedbo dokazov z zaslišanjem osebnega zdravnika oziroma zdravnika psihiatra), je upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 105, 108, 108/4, 105, 108, 108/4.
razveljavitev sklepa o izvršbi - dolžnikov naslov
Ker upnik ni sporočil sodišču dolžnikovega pravega naslova niti ni predlagal, naj le-tega pridobi sodišče, ga sodišče ni dolžno samo iskati. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo izvršilni predlog.
Izvršitelju v primeru neizvedbe rubeža pripada plačilo v višini 25 % postavke le v primeru, če je izvršitelj sicer poskusil opraviti rubež, pa to dejansko ni bilo mogoče iz razlogov na strani drugih (upnika, dolžnika ali tretje osebe). Ker je bilo torej upnikovo procesno dejanje (umik izvršbe) opravljeno v primernem roku pred razpisanim rubežem, zaradi česar je izvršitelj svojo aktivnost zlahka prilagodil nastali situaciji, mu iz tega naslova ne pripada nikakršno plačilo.
Določbe ZPP se v nepravdnem postopku uporabljajo le subsidiarno, in sicer kadar ZNP, kot lex specialis, nima posebnih določb. Če je postopek izveden v izključnem interesu predlagatelja, ki bo na podlagi tako določenih solastninskih deležev lahko predlagal izvršbo tudi na to nepremičnino, česar prej zaradi nedoločenosti deležev ni mogel storiti, je potrebno uporabiti III. odst. 35. čl. ZNP. Uporaba ZPP kot splošnega predpisa v takšnih situacijah ni utemeljena.
odškodninska odgovornost - lastnik konja - jahanje
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je šlo za normalen riziko pri jahanju, - jahanje na terenu, in ni razčistilo, ali je prišlo do dogodka pri rekreativnem jahanju, ali v šoli jahanja, ali je imel tožnik dovolj izkušenj, saj jahanje samo po sebi ni nevaren šport.
motorno vozilo - odgovornost na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti
Do škodnega dogodka prišlo na gozdni cesti, ki je del gozda in javnega značaja in predstavlja po Zakonu o cestah nekategorizirano cesto; ker pa je škoda nastala v zvezi z uporabo delujočega traktorja, ki je po razlagi 32. točke 19. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, motorno vozilo, ki je bilo tudi registrirano in je imelo prometno dovoljenje, je podana odgovornost tožene stranke na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
ZIZ člen 40c, 40c/1, 40c, 40c/1. ZPP člen 112, 112/2, 112/7, 112, 112/2, 112/7.
krajevna pristojnost - vložitev predloga za izvršbo - rok
Predlog za izvršbo je bil vložen zaradi izterjave denarne terjatve na podlagi verodostojne listine, noben zakon pa ne predpisuje roka za vložitev takšnega predloga, prav tako tudi ne gre za vprašanje roka zastaranja terjatve. Predlog za izvršbo je bil torej vložen, ko je bil izročen pristojnemu sodišču, to je 3. 1. 2008, takrat pa je že veljala izključna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.
odškodninska odgovornost države - opravljanje splošno koristne dejavnosti - dovoljeno ravnanje države - izgubljeni dobiček - škoda, ki presega normalne meje - pravni standard normalne meje - načelo solidarnosti
Ob načelu solidarnosti (enakega) nošenja škodljivih posledic, ki izvirajo iz dovoljenega ravnanja države, bi po stališču višjega sodišča bilo primerno uporabiti za razmerje med javnim in zasebnim področjem polovično breme škodljivih posledic.
Res je, kot pritožnik izpostavlja, da je z zahtevo po neposrednem zaslišanju priče zagovornik uveljavljal svojo zakonito pravico, da se priče zaslišujejo na glavni obravnavi in da je to storil pri zagotavljanju obrambe obdolženca, vendar je potrebno upoštevati, da morajo vsi udeleženci v postopku, torej tudi zagovornik obdolženca, svoje pravice uveljavljati tako, da jih ne zlorabljajo. Slednje namreč izhaja že iz določbe 15. člena ZKP, po kateri si mora sodišče prizadevati, da se postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku. Res sicer je, da načeli neposrednosti in ustnosti terjata neposredno izvedbo dokazov na glavni obravnavi, kot pritožba opozarja, vendar zakon dovoljuje tudi odstop od obeh načel, ki je v primeru zaslišanja prič ali izvedencev določen v 2. odst. 340. člena ZKP, ko se zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče ali izvedenca, v soglasju s strankami, le prebere. Ker se je zagovornik na glavni obravnavi 12.11.2007 strinjal z branjem zapisnika o zaslišanju priče M. in kot rečeno zanj ni imel nobenih vprašanj, bi enako lahko storil že na obravnavi 10.7.2007 in le-te ne bi bilo potrebno preložiti temveč bi se glavna obravnava zaključila.
ZPIZ/92 člen 185, 185/3, 270. ZPIZ-1 člen 12, 180, 180/1, 180/4, 249. ZUP člen 225, 225/1, 225/4. ZPP člen 287, 287/4. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 12. Sklep o obsegu in načinu plačila prispevkov za odkup zavarovalne dobe točka V, V/3.
Tožnik z zahtevo za ponovni izračun starostne pokojnine uveljavlja ponovno odmero starostne pokojnine ob upoštevanju plač za čas zaposlitve v letih 1991 in 1992, vključno z neizplačanimi razlikami plač, priznanih v delovnem sporu. Ker v ZPIZ-1 ni pravne podlage za ponoven izračun starostne pokojnine na podlagi naknadno izplačane ali ugotovljene plače, je tožena stranka njegovo zahtevo utemeljeno zavrnila. V pravnomočno odločbo, s katero je bila priznana in odmerjena starostna pokojnina, je mogoče poseči samo z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP.
Ker lastnik poslovnih prostorov svoje obveznosti zagotoviti varno streho ni prenesel na najemnika, slednji ne odgovarja za škodo, nastalo zaradi padca snega s strehe.
Če imajo dediči, ki niso člani agrarne skupnosti, pravico zahtevati izplačilo nujnega deleža v gotovini, ko eden od dedičev, ki pa je član agrarne skupnosti, premoženjske pravice deduje v naravi, ne more biti položaj nujnih dedičev slabši, ko ni med njimi dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje takšnega premoženja v naravi.
Pogodba zgolj fiktiven pravni posel, ki po določilu prvega odstavka 66. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR nima učinka med pogodbenimi strankami. Ker pa vendarle prikriva drug pravni posel, to je sklenitev prodajne pogodbe z vsebino pisnega dogovora. Zaradi izpolnjenih pogojev za njegovo pravno veljavo (drugi odstavek 66. člena ZOR) velja ta drugi pravni posel.
predlog za izvršbo - zakonske zamudne obresti - določna opredelitev
Ker upnik po pozivu sodišča prve stopnje ni določno izkazal, da je upravičen tudi do izterjave zakonskih zamudnih obresti od posameznih računov, je sodišče prve stopnje njegov predlog za izvršbo v tem delu pravilno zavrnilo.
Stečajni postopek zoper samostojnega podjetnika, nima vpliva na njegove osebne obveznosti, ampak le na tiste obveznosti, katerih nosilec je kot samostojni podjetnik.
Ker dolžnik kot fizična oseba po zaključenem stečajnem postopku ne preneha, njegove osebne terjatve še naprej obstajajo in jih je mogoče uveljavljati še po zaključku stečaja.