CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0052677
ZPP člen 133, 133/1, 133, 133/1. ZPod člen 141, 141/2, 141, 141/2. ObrZ člen 101.
obratovalnica - skupna obratovalnica - pravno nasledstvo obratovalnice - vročanje osebi, pooblaščeni za sprejem, ali delavcu
ZPod je v 2. odstavku 141. člena sicer določal, da ima obratovalnica lahko lastnost pravne osebe, vendar po takrat veljavnih predpisih to ni bilo obvezno. Po določbi 101. člena ObrZ je pri skupni obratovalnici, ki jo je ustanovilo več samostojnih obrtnikov, vsak soustanovitelj odgovarjal solidarno z vsem svojim premoženjem za obveznosti, ki so jih sprejeli soustanovitelji skupne obratovalnice. V času vročanja sklepa o izvršbi veljavni ZPP-77 je določal vročanje z izročitvijo pisanja osebi, pooblaščeni za sprejem, ali delavcu le za pravne osebe in državne organe (1. odstavek 134. člena), ni pa vseboval primerljive določbe za ustanovitelje ali soustanovitelje obratovalnic, tako kot jo na primer za samostojne podjetnike vsebuje sedaj veljavni ZPP.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Ugovora iz 5. odst. 502a člena ZKP ni mogoče vložiti proti sklepu o podaljšanju začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi iz 1. odst. 502c čl. ZKP, ampak samo proti sklepu o odreditvi iz 1. odst. 502a člena ZKP.
KZ člen 196, 196/1. ZKP člen 340, 340/3. ZPol člen 49.
neupravičen promet z mamili - prikriti preiskovalni ukrepi - izločitev dokazov - izločitev listin
Čeprav so bile določbe 1., 2. in 3. odst. 49. člena ZPol kasneje z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 8.5.2003 opr. št. U-I-272/98 razveljavljene, pa so v času izdaje predmetnih dovoljenj predstavljale zakonito podlago in se je tudi preizkus zakonitosti in pravilnosti izdaje, dovoljen za uporabo navedenih ukrepov, presojal po tedaj veljavnih določbah. Ob tem pa je potrebno pojasniti, da namen preizkusa zakonitosti in pravilnosti izdanih dovoljenj ni v njegovem vsebinskem preverjanju točnosti podatkov, ki so navedeni v predlogu za podaljšanje, temveč v preizkusu, ali so okoliščine v predlogu dovolj konkretizirane, da ob siceršnjem obstoju pogojev iz 1. odst. 49. člena ZPol utemeljujejo tudi podaljšanje ukrepov.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastaranje zahtevka - odpoved zastaranju
Začetek teka subjektivnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 376. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR)1 pri nepremoženjski škodi praviloma sovpada s trenutkom, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje tako ustali, da je mogoče opredeliti višino tožbenega zahtevka2. Da se je zdravstveno stanje ustalilo, je potrebno presojati z vidika povprečnega oškodovanca, ki je utrpel enake posledice in ne z vidika konkretnega oškodovanca, to je tožnika. Po ustaljeni sodni praksi je namreč sestavni del ocene, kdaj je oškodovanec izvedel za škodo, presoja, ali je po nastopu škodnega dogodka ravnal v skladu s splošnim pravilom iz 18. člena ZOR, to je s potrebno skrbnostjo. Ob takem izhodišču je zato odločilno, kdaj bi oškodovanec glede na okoliščine konkretnega primera ob primerni skrbnosti moral in mogel vedeti za obseg škode, ne pa, kdaj se je to dejansko zgodilo.
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je nosilec pravic in obveznosti od svoje ustanovitve dalje. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) določa, da se nanjo prenesejo (med drugim) le nezapadle neporavnane obveznosti s področja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja (iz sklenjenih pogodb pred začetkom poslovanja Vzajemne).
Društvo je bilo izbrisano iz registra društev na podlagi dokončne in pravnomočne upravne odločbe. Po izbrisu iz registra društev je vložilo tožbo, sklicujoč se, da je bil izdan sklep o dovolitvi obnove postopka. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo.
Na podlagi 2. odst. 272. člena ZUP sklep o dovolitvi obnove zadrži izvršitev odločbe le, če ta še ni bila izvršena. Ker je bila v danem primeru odločba že izvršena, se pravi društvo izbrisano iz registra, iz razloga izdaje sklepa o dovolitvi obnove ni potrebno prekinjati pravdnega postopka in čakati na rezultat obnovitvenega postopka, ampak se lahko tožba zavrže iz razloga, ker tožeča stranka nima pravdne sposobnosti.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 205, 205/1, 205/1-3, 208. ZFPPIPP člen 442, 496, 496-2, 500.
ustavitev izvršilnega postopka po uradni dolžnosti - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po uveljavitvi zfppod-b - nadaljevanje postopka
Nadaljevanje postopka na podlagi predloga upnika zoper družbenike iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe - dolžnika - na podlagi določbe 2. točke 496. člena v zvezi s šestim do osmim odstavkom 442. členom in v zvezi s 500. členom ZFPPIPP.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 276/4, 277. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 82, 82/1, 82/1-1.
odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti iz 2. odstavka 276. člena ZPIZ-1 in plačilo zakonskih zamudnih obresti iz 277. člena ZPIZ-1 lahko stranka uveljavlja bodisi pri tožencu, ki mora o zahtevi vsebinsko odločiti z odločbo, bodisi neposredno pred socialnim sodiščem.
ZIZ člen 55, 55. ZPP člen 339, 339/2, 339, 339/2. OZ člen 376, 376.
obresti - neobrazložen sklep
V tem postopku gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je sodbe z dne 29.9.2006. Ob izdaji sodbe na prvi stopnji je torej že veljala odločba ustavnega sodišča RS št. U-I-300/04-25 z dne 2.3.2006, s katero je bilo odločeno, da se 1060. člen OZ ne uporablja v zvezi s 376. členom OZ. Dolžnik je v pravdnem postopku imel možnost ugovarjati, da so zamudne obresti prenehale teči, vendar tega ni storil. Zato tudi njega izvršilni naslov veže in izvršilno sodišče v tem smislu ne more posegati v pravnomočni izvršilni naslov.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-1, 55/2, 55, 55/1, 55/1-1, 55/2. ZPP člen 22, 22.
krajevna pristojnost - ugovorni razlog - odločanje o ugovoru po uradni dolžnosti
Sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, pri odločanju o ugovoru po uradni dolžnosti pazi na svojo pristojnost v celoti, torej ali spada odločitev o predlogu za izvršbo v sodno pristojnost ter ali je stvarno in krajevno pristojno.
Stranski intervenienti, glede na določbe prej veljavnega ZPre, niso veljali za povezane osebe in niso presegli prevzemnega praga po 4. čl. prej veljavnega ZPre, ampak so takšen status oseb, ki usklajeno delujejo in bi morale dati prevzemno ponudbo, dobili šele z uveljavitvijo ZPre-1, zato zanje ne velja dolžnost dati prevzemno ponudbo in so lahko na skupščini tožene stranke dne 23.8.2006 uresničevali glasovalno pravico brez omejitev.
ZNP člen 112, 112. OZ člen 198, 198. SPZ člen 65, 67, 65, 67.
uporabnina in uporaba solastne stvari - uporaba s strani tretjega - dogovor - dotlejšnja raba stvari
Kadar eden izmed solastnikov stanovanjske hiše vztraja pri dotlejšnji rabi solastne stvari, zaradi katerega je posestni delež drugega solastnika proti njegovi volji manjši od njegovega idealnega deleža, je ta upravičen do nadomestila. Nadomestilo je upravičen zahtevati od solastnika, čeprav del hiše v skladu z dotlejšnjim načinom rabe zaseda tretja oseba, drugi solastnik pa ji to s svojim vztrajanjem omogoča.
sodna pristojnost - slovensko sodišče - odškodnina - duševne bolečine
V tej zadevi imata obe stranki stalno prebivališče, oziroma sedež v državi članici evropske unije. Za pristojnost se v takih primerih ne uporabljajo določbe Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, ampak določbe Uredbe sveta EU, št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba Bruselj I).
nevknjižena lastninska pravica - načelo publicitete - subjektivne meje pravnomočnosti
Zmotno je stališče, da ima tožničina v zemljiški knjigi vpisana pravica zaradi načela publicitete „močnejši učinek oz. višji kvalitetni nivo“ od toženčeve nevknjižene lastninske pravice. Takšen učinek bi imela tožničina pravica samo napram tretjim osebam.
izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po ZFPPod – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – rok za uveljavljanje zahtevkov zoper družbenike
Ker je bil v tem primeru postopek za uveljavitev terjatve do gospodarske družbe že začet in ker gre za primer izbrisa gospodarske družbe, ki je bil opravljen pred uveljavitvijo ZFPPod-B, bi smel upnik tudi po mnenju pritožbenega sodišča predlagati nadaljevanje postopka takoj po objavi odločbe US RS, torej že 3.7.2007.
Tožnik od tožene stranke zahteva, naj mu nadomesti korist, ki jo ima od uporabe njegovega solastninskega deleža na nepremičnini. Vendar pa zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, samo po sebi še ne zadošča za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve. Katera so tista pravotvorna dejstva, ki tožnika do njegovega zahtevka v obravnavanem primeru opravičujejo, iz sodbe ni mogoče ugotoviti.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta
Pri presoji elementov odškodninske odgovornost delavca ni bistveno, ali se je delavec okoristil, ampak je bistveno, ali je zaradi njegovega protipravnega ravnanja delodajalcu nastala škoda.