Ker tožnikov pooblaščenec v vlogi za preložitev razpisanega prvega naroka za glavno obravnavo ni priložil dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je njegov izostanek z naroka upravičen, in ker tudi ni bilo splošno znanih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da tožnik oziroma njegov pooblaščenec iz upravičenih razlogov nista mogla priti na narok, je sodišče utemeljeno izdalo sklep, s katerim je postopek ustavilo.
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 12, 51, 51/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba
Ob trditveni podlagi, da sta upnica in dolžnik kot izvenzakonska partnerja v času trajanja izvenzakonske skupnosti pridobila stanovanje s kupno pogodbo, v kateri je kot kupec opredeljen le dolžnik, in zahtevku na ugotovitev, da to stanovanje predstavlja skupno premoženje, predstavlja pravno podlago za presojo verjetnega izkaza upničine terjatve do dolžnika in s tem izpolnjevanje pogoja po 1. odst. 272. čl. ZIZ, čl. 51/II in 12 ZZZDR.
znamka - tožba na izbris znamke - izbris znamke - znak razlikovanja - razlikovalna moč znamke - relativni razlogi za registracijo - verjetnost zmede v javnosti - skupni izvor primerjanega blaga - ovira za registracijo - znamka z ugledom - funkcije znamke - pojem prejšnje znamke - serija znamk - družina znamk - poznanost znamke - zainteresirana javnost - znana znamka - sloveča znamka - prekinitev p
Za presojo o verjetnosti zmede je pomembno stališče o možnosti sklepanja o skupnem izvoru primerjalnega blaga (storitev).
Razumevanje pojma skupnega izvora blaga se neločljivo navezuje na funkcijo znamke, da zagotavlja potrošniku določeno in pričakovano kvaliteto proizvoda (ali storitev).
Izhodišče presoje o pojmu verjetnosti zmede v javnosti (prim. (b) točko 1. odstavka 44. člena ZIL-1-UPB3) je odgovor na vprašanje, ali proizvodi ali storitve, označevani s spornim znakom, vzbujajo pri potrošnikih predstavo, da gre za proizvajalca, ki sta na nek način ekonomsko povezana.
Pri tem je uveljavljeno stališče, da večja razlikovalna moč znamke povečuje verjetnost zmede.
Materialnopravno zmotna je interpretacija sodišča prve stopnje, s katero je določilo 1. odstavka 278. člena ZIZ razlagalo tako, da je za "opravljena dejanja" štelo tudi izdan sklep o zavarovanju z dne 10. 05. 2004 in ga v celoti razveljavilo. V pojem "opravljenih dejanj" sodijo zgolj neposredno dejanje izvršbe in zavarovanja.
ZZDT člen 8, 8/4, 11/13, 11/13-2. ZDR člen 118, 118/1, 119, 119/2, 118, 118/1, 119, 119/2.
tujec - prenehanje delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vrnitev na delo - odškodnina
Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za čas po nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tujcu je utemeljen le do dneva prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja, saj s tem po samem zakonu preneha pogodba o zaposlitvi. Iz tega razloga po tem času vrnitev tožnika na delo k toženi stranki ni več mogoča, je pa upravičen do odškodnine po 1. odstavku 118. člena ZDR. Pri presoji višine odškodnine je potrebno upoštevati, da pravična odškodnina znaša vsaj toliko, kolikor bi znašale tožnikove plače do izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če ne bi bila predčasno nezakonito odpovedana, ter dejstvo, da tožnik ne more sam pridobiti delovnega razmerja za delo.
novost patenta - stanje tehnike - dostopnost javnosti - izumiteljska raven - dolžnost razkritja izuma - naknadna objektivna kumulacija zahtevkov - nova dejanska podlaga
V stanje tehnike sodijo (poenostavljeno) prejšnje patentne prijave ne glede pri tem na obseg kasneje pridobljenega patenta. Enako velja, če je informacija, ki je predmet patenta, postala dostopna javnosti na primer s trženjem produkta, ki to informacijo razodeva. Šteje se namreč, da je informacija postala dostopna javnosti, če je dostopna le eni osebi, ki jo razume in ji ni naložena dolžnost varovanja poslovne skrivnosti.
Preizkus novosti poteka po poti posamične primerjave, pri čemer se predmet patentne prijave oziroma izpodbijanega patenta primerja s celotno vsebino vsake posamezne informacije (t.j. praviloma z vsebino konkretnega dokumenta, npr. patentnega spisa, članka v znanstveni reviji itd.) iz stanja tehnike. Pri tem je odločilno, kaj lahko strokovnjak iz neke objave, uporabe itd. neposredno razbere.
Trditve o obstoju nove informacije, ki je tvorila znano stanje tehnike ob prijavi spornega patenta, pomeni namreč uveljavljanje nove dejanske podlage, ki je bila ostalim dotlej podrejena.
Ker tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena, ni odgovorila, se šteje, da je priznala dejstva, ki so navedena v tožbi. S tožbo je tožnik jasno in določno postavil tožbeni zahtevek, katerega utemeljenost izhaja iz v tožbi navedenih dejstev, tako da bi sodišče prve stopnje moralo izdati zamudno sodbo in tožbenemu zahtevku ugoditi – ne glede na dejstvo, da tožnik v tožbi ni posebej navedel, ali uveljavlja bruto ali neto znesek plače. Zakonske zamudne obresti bi mu sodišče prve stopnje moralo priznati le od neto prisojenega zneska plače.
ZOR člen 167, 940, 941, 167, 940, 941. ZPP člen 215, 215.
odškodnina za negmotno škodo - odgovornost iz pogodbe o zavarovalni odgovornosti - pravica o dokaznem bremenu
Če sodišče ni v „spoznavni krivdi“ in lahko z izvedenimi dokazi zanesljivo ugotovi pravno pomembno dejstvo, niso izpolnjeni pogoji za sklepanje o njih na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. čl. ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Razrešitev tožnika s funkcije direktorja tožene stranke predstavlja resen in utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker njegovo delo na delovnem mestu direktorja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno in ni več mogoče.
Pobotnica je pisna izjava upnika, da je dolžnik delno ali v celoti izpolnil svojo obveznost. Izdaja se zaradi lažjega dokazovanja in ima kot takšna naravo potrdila. Zato je kljub izdani pobotnici možno dokazovati, da obveznost ni poravnana, pri čemer izdajatelju pobotnice ni potrebno vložiti posebne tožbe, saj gre za enostransko izjavo. Odstop od kreditna pogodbe ne pomeni poziva k izpolnitvi pogodbenih obveznosti (plačilu zapadlih, neplačanih obrokov kredita), temveč uresničitev odstopnega upravičenja in poziv na izpolnitev sankcije zaradi kršitve pogodbe. Zato bi morala dati tožeča stranka tožencu primeren dodatni rok za vračilo celotnega neplačanega kredita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - starejši delavec - varstvo pred odpovedjo - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožnik kot starejši delavec je užival posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker to varstvo ni absolutno, se nanj sicer ne bi mogel uspešno sklicevati v primeru, če bi ob odpovedi sprejel ponudbo tožene stranke za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, saj bi v tem primeru ohranil zaposlitev in bi lahko izpodbijal le utemeljenost odpovednega razloga. Ker pa na sklenitev nove, četudi ustrezne pogodbe o zaposlitvi, ni pristal, glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga kot starejši delavec uživa posebno varstvo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - NELOJALNA KONKURENCA
VSL0055622
ZVK člen 13, 13/2. ZZMP člen 15, 15/1, 15/1–3, 116a. TRIPS člen 39.
dejanje nelojalne konkurence – nastopanje na trgu – upravni postopek – kršitev določb - upravnega postopka - dobri poslovni običaji
Kljub temu, da po mnenju tožeče stranke za izdajo dovoljenja za promet niso bili izpolnjeni pogoji, nastopanje tožene stranke z zdravilom T. na trgu še ni dejanje nelojalne konkurence.
Vprašanje registracije zdravila tožene stranke kot nujno potrebne pripravljalne faze za dostop in nastopanje z zdravilom na trgu, ne sodi v pojem „nastopanje na trgu kot aktivnost podjetja, ki je usmerjena na pridobitev tržnega položaja“.
ZPIZ-1 člen 7/2, 15, 15/2, 33, 156, 156/2. ZMEPIZ člen 49, 50.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodja zasebne družbe - invalidska pokojnina - pogoj prenehanja zavarovanja
Za tožnika, ki je bil v sodni register kot družbenik in poslovodja zasebne družbe vpisan od 9. 4. 2002 do 9. 3 2004, in v Sloveniji ni bil zavarovan na drugi podlagi, je toženec po uradni dolžnosti utemeljeno ugotovil lastnost zavarovanca za to obdobje, saj je obstajalo pravno razmerje, ki je podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pravico do invalidske pokojnine ima tožnik (kot invalid I. kategorije invalidnosti) od prenehanja zavarovanja (pri tožencu) dalje, kljub temu da mu je zavarovanje pri tujem nosilcu zavarovanja (na Slovaškem) prenehalo že dne v letu 2003, zato je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine od 22. 6. 2003 neutemeljen.
preračun - menjalno razmerje - zakonske zamudne obresti
Ker se vsi zneski v SIT po uradni dolžnosti preračunajo v EUR po menjalnem razmerju 1 EUR je 239,640 SIT, sodišču prve stopnje ni bilo potrebno o obrestnem delu zahtevka odločati tako, da je zakonske zamudne obresti do 31.12.2006 priznalo od tolarskega zneska, od 1.1.2007 dalje pa od evrskega.
spor majhne vrednosti - odločanje brez obravnave - cesija
V rednem postopku je sodišče dolžno opraviti glavno obravnavo, če je ne opravi, pomeni to bistveno kršitev določb pravdnega postopka,ki je absolutnega značaja. V postopku v sporih majhne vrednosti pa je določena izjema v čl. 450 in 454 ZPP, kar pomeni, da obravnava ni vedno potrebna.
Tožnik ima pravni interes nadaljevati pravdni postopek le glede prerekane terjatve, katere ugotovitev pa mora izrecno zahtevati v nadaljnjem pravdnem postopku v okviru ugotovitvenega zahtevka.
ZD člen 142, 142/1, 142, 142/1. ZDPra člen 15, 19, 15, 19. ZIZ člen 24, 24/4, 55, 56, 56a, 24, 24/4, 55, 56, 56a.
prehod obveznosti - nov dolžnik - smrt dolžnika - ugovor
Če novi dolžnik ugovarja prehodu obveznosti, je sodišče dolžno o tem ugovoru odločiti na prvi stopnji s sklepom, zoper katerega ima novi dolžnik možnost pritožbe na višje sodišče.
Novi dolžnik ima tudi možnost ugovarjati, da obstaja kateri od razlogov iz 55. člena ZIZ, ki preprečuje izvršbo.