Člen 397/II ZPP določa obvezno trditveno podlago predloga za obnovo postopka kot procesno predpostavko za njegovo obravnavanje. Ker je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi uporaba določbe 108. člena ZPP ožja, sodišče predlog za obnovo postopka, v katerem ni naveden zakoniti razlog obnove ali niso navedene okoliščine, iz katerih izhaja, da je vložen pravočasno, zavrže kot nepopoln, ne da bi pred tem pozivalo stranko na dopolnitev takšnega predloga za obnovo.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo II. odst. 120. čl. ZPP in zaključilo, da je stranka predlagala vrnitev iz očitno neupravičenega razloga, zato razpis naroka ni bil potreben.
izbris družbe brez likvidacije - nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe
Nadaljevanje sodnega postopka po ZFPPod je možno zoper družbenike vseh tistih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra pred uveljavitvijo ZFPPod-B.
Za presojo, ali je dopustno nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe, ni odločilno, kdaj je bil sklep o nadaljevanju postopka izdan, pač pa, kdaj je bila družba izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije (ali v času veljavnosti ZFPPod ali v času veljavnosti ZFPPod-B).
višina odškodnine - telesne bolečine in neugodnosti
Glede na dolgo bolečinsko obdobje (15 mesecev in 10 dni stalnih telesnih bolečin različnih intenzivnosti) ter ob dejstvu, da so objektivizirane tudi bodoče bolečine, daje podlago za višjo odškodnino od prisojene.
ZOR člen 324, 324/2, 324, 324/2. ZIZ člen 17, 21, 21/1, 55, 55/1, 55/1-2, 17, 21, 21/1, 55, 55/1, 55/1-2. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
preživnina - zamudne obresti - procesne obresti - vezanost na izvršilni naslov - dopolnitev pritožbe - dopustnost
Če iz izvršilnega naslova ne izhaja, da je dolžnik dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od glavnice, izvršilno sodišče ne more dovoliti izvršbe za izterjavo zakonskih zamudnih obresti niti od dneva, ko je bil vložen predlog za izvršbo (procesne obresti), ker upnik za izterjavo takšne terjatve nima izvršilnega naslova.
Dopolnitev pritožbe, ki je vložena po poteku pritožbenega roka in v kateri pritožnik navaja, nova dejstva ali zatrjuje nove relativno bistvene kršitve določb postopka, je prepozna, zato jo je treba zavreči.
Sodišče je vezano na izvršilni predlog in ne sme po uradni dolžnosti izdati predhodne odredbe za zavarovanje plačila preživnine, ki bo zapadla v roku enega leta po vložitvi predloga za izvršbo.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1, 203/2, 276, 276/2. ZMEPIZ člen 2, 23, 37, 38, 39, 42, 43, 57, 57/2. ZPP člen 224.
invalidska pokojnina - odmera pokojnine
Pri odmeri pokojnine je potrebno upoštevati tudi s plačilnimi listami dokazane plače za sporno obdobje, kljub temu da dajalec podatkov, tožnikov delodajalec, teh podatkov ni posredoval matični evidenci, saj delodajalec v času odmere pokojnine tudi ni več obstajal.
ZZZPB člen 17, 24. OZ člen 378. ZOR člen 277, 279, 279/1, 279/3, 324.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – zakonske zamudne obresti
Tožniku je bila pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo priznana z odločbo z dne 9. 12. 2005, o višini nadomestila pa je bilo odločeno z odločbo z dne 12. 1. 2006. Toženec z izplačilom denarnega nadomestila dne 31. 1. 2006 ni prišel v zamudo, ker do zamude v izpolnitvi denarnih nadomestil ne more priti, preden pravica do denarnega nadomestila ni priznana in tudi odmerjena s posamičnim upravnim aktom. Iz tega razloga tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti ni utemeljen.
Pri ponovnem motenju posesti se mora sodišče osredotočiti zgolj na v izvršilnem predlogu očitana motilna dejanja in ugotoviti, ali so bila res izvršena na zatrjevani datum ter kdo jih je izvršil.
napačni prenos volje - zmota zaradi napačnega prenosa volje - akceptni nalog - namen - nagib - posredna izjava
Okoliščino, da tožeča stranka ni izročila akceptnih nalogov neposredno toženi stranki, je treba obravnavati po pravnem pravilu o posredni izjavi (64. člen ZOR), po katerem se zmota zaradi napačnega prenosa volje obravnava enako, kakor da bi stranka sama dala napačno izjavo.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zmožnost za delo
Neupravičen izostanek z dela je lahko resen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar le v primeru, če je delavec delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, zmožen opravljati. Ker tožnik po odločbi ZPIZ in po ugotovitvah izvedenca medicinske stroke za delo po pogodbi o zaposlitvi ni bil zmožen in ker mu tožena stranka po zaključku bolniškega staleža ni ponudila drugega ustreznega dela, je takšno delo upravičeno odklonil in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Pri umiku tožbe mora sodišče odločati o stroških postopka, ki jih je priglasila tožeča stranka, v okviru določb 158 in 154. čl. ZPP, ki se ne izključujeta, ampak dopolnjujeta.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica pri opravljanju dela receptorke ni nosila predpisane službene obleke, s čimer je grobo kršila osnovne delovne obveznosti. Opisana kršitev predstavlja resen in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
invalid III. kategorije - pretežnost zavarovanja - zavarovanje za ožji obseg pravic
Tožnik je bil v času nastanka invalidnosti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, zavarovan je bil za ožji obseg pravic. Kot tak zavarovanec ne bi pridobil pravic na podlagi invalidnosti le, če bi bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic.
ZTLR člen 21, 29, 33, 21, 29, 33. SPZ člen 43, 44, 49, 43, 44, 49.
ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - družbena lastnina
Ob takem stanju zadeve (da je prodajalec G.B. na zemljišču po nacionalizaciji v letu 1960 imel le pravico brezplačnega uživanja, da te pravice leta 1968 na tožnico oz. njenega pravnega prednika ni mogel prenesti, ker takega prenosa ni dovoljeval Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja, ki je veljal od 15.2.1968 dalje in da je tudi prodajalcu samemu leta 1976 ugasnila pravica uživanja na parc. št. 350/3 na podlagi ustrezne odločbe Skupščine Občine P.) in dodatno ob prej ugotovljeni nedobrovernosti kupcev, o morebitnem močnejšem pravnem naslovu tožnice na spornem zemljišču, kljub temu, da ga je imela ves čas posesti, ni mogoče govoriti.
Ob vprašanju, ali je neko delo plagiat, je treba biti vselej pozoren na to, kolikšna je avtorjeva determiniranost z občo idejo določenega predmeta (v konkretnem primeru: s posteljo, omaro...).
ZG člen 38, 40, 38, 40. SPZ člen 217, 217/2, 217, 217/2.
priposestvovanje stvarne služnosti – vožnja v gozdu
Sporna pot ni gozdna cesta, katera je javnega značaja (1. odst. 38. čl. Zakona o gozdovih (Ur.list RS št. 30/93 s spremembami in dopolnitvami)) kar je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo. Za vožnje po takšni poti kot je obstoječa, ki ni gozdna cesta pa veljajo omejitve iz 40. čl. Zakona o gozdovih, ki določa, da je vožnja v gozdovih zunaj gozdnih cest dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi ali za reševanje ljudi oz. premoženja. To pa jasno pomeni, da če vožnja po poti, ki ni gozdna cesta, ni dovoljena, potem ni možno priposestvovanje služnosti poti za vožnjo s kakršnimikoli prevoznimi sredstvi.
Ponudba iz 1. odst. 20. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) je enostranski pravni posel, ki ponudnika veže ves čas teka roka iz 4. odst. 20. čl. ZKZ, tožnik pa je v tem roku ponudbo sprejel. Res je toženka sklenila kupoprodajno pogodbo z drugim kupcem, ki je ponudbo tudi sprejel, vendar sama priznava, da pravni posel med njo in V. ne velja, ker ni bil odobren pri Upravni enoti P. Toženka iz razlogov, ki jih navaja, ni prosta, ponudba jo še vedno veže, nepremičnine mora prodati tožniku, ki je tudi sprejel ponudbo.