pogoji za dovolitev izvršbe - predmet izvršbe - last dolžnika
Ker ta izvršilni postopek teče le zoper družbo kot dolžnico, upnikovemu predlogu za nadaljevanje izvršbe na nepremičnine,ki niso v njeni lasti, ni mogoče ugoditi.
gradnja na tujem svetu - slaba vera - družbena lastnina - upiranje gradnji - načelo pravne države - argumentum a completoline - argumentum a colerentia
Ni mogoče pridobiti lastninske pravice, če je bil graditelj od vsega začetka slaboveren, lastnik zemljišča pa se je gradnji upiral.
ZIZ člen 24, 24. SPZ člen 142, 142/2, 142, 142/2. ZZK-1 člen 91, 92, 91, 92.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zaznamba neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi
Notarska hipoteka prinaša določene prednosti v primerjavi z navadno (klasično) hipoteko na podlagi pravnega posla, predvsem v načinu in postopku uresničevanja prednostne poplačilne pravice. Upnik ima v tem primeru namreč že izvršilni naslov za neposredno izvršbo, v primeru navadne hipoteke na podlagi pravnega posla pa mora izvršilni naslov še pridobiti in to na podlagi tožbe, s katero bo od dolžnika, ki hkrati ni osebni dolžnik, zahteval da dopusti prodajo zastavljene nepremičnine (hipotekarna tožba). Pravnomočna sodba, ki bo izdana na podlagi te tožbe, je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče realizirati hipoteko. Za ustanovitev notarske hipoteke je potrebno, da zastavitelj in zastavni upnik skleneta pravni posel o ustanovitvi notarske hipoteke v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem mora zastavitelj soglašati, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na zastavljeni nepremičnini in da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo. Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se mora zaznamovati v zemljiški knjigi (91. in 92. člen Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/03, v nadaljevanju ZZK-1). Učinek takšne zaznambe je, da učinkuje tudi proti vsakemu poznejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.
Sodišče mora pri odločanju o ugovoru dolžnika o poplačilu terjatve upoštevati pri ugotavljanju višine terjatve iz naslova zamudnih obresti vsa pravila, ki urejajo višino obresti.
Da bi tožeča stranka uspela z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnih listin, bi morala dokazati veljaven pravni naslov – pogodbo, iz katere bi izhajalo, da si je na tej parceli, ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, kot izročevalka pridržala lastninsko pravico. Tožnica pa ne more, ne da bi pogodbo prej izpodbijala zaradi zmote o predmetu (ZOR čl. 111), zahtevati vpis lastninske pravice na parceli, ki pa ne izhaja iz te pogodbe.
ZIZ člen 226, 226/3, 268, 273, 273/1, 273/1-3, 273/2.
začasna odredba - učinek sklepa o začasni odredbi
Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, ima na podlagi določbe 268. člena ZIZ učinek sklepa o izvršbi. Besedilo citiranega člena je jasno, prav tako tudi njegov namen. Začasne odredbe so nujni okrepi za varstvo pravic, zato imajo že same po sebi učinek sklepa o izvršbi in ne izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi morala stranka šele zahtevati izvršbo. Na njegovi podlagi tako ni mogoče še enkrat dovoliti izvršbe z izdajo sklepa o izvršbi, temveč lahko upnik zahteva le opravo neposrednih dejanj izvršbe.
neupravičena pridobitev - pravnomočni sklep o izvršbi - pravni temelj
Neupravičena pridobitev je podana le tedaj, če je izpolnjen pogoj iz čl. 190/1 oz. 3 OZ. V tej zadevi pa ta pogoj ni izpolnjen, saj tožena stranka ni bila brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke, oz. ni prejela nekaj glede na podlago, ki se ni uresničila oz. je pozneje odpadla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0052678
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZMZPP člen 17, 87, 87/4, 17, 87, 87/4.
spor z mednarodnim elementom - uporaba prava - obstoj tuje pravne osebe
Ob dejstvu, da je upnik tuja pravna oseba, ni mogoče mimo določb ZMZPP, ki glede statusa pravnih oseb uzakonja tako imenovano teorijo o ustanovitvi in predpisuje, da je za pravni položaj pravne osebe treba uporabiti pravo, ki ji pravna oseba pripada, pripadnost pa se določi po pravu države, po katerem je bila ustanovljena. Prav tako ZMZPP tudi sposobnost biti stranka tuje pravne osebe veže na pravo njene pripadnosti. Po avstrijskem pravu družba z omejeno odgovornostjo za razliko od našega prava ne preneha obstajati z izbrisom iz trgovinskega registra (izbris ima zgolj deklaratorni učinek), ampak le ta obstaja do popolne vnovčitve in razdelitve njenega aktivnega premoženja.
Tožbene trditve, da je nepremičnina po samem zakonu postala last Republike Slovenije, ne omogočajo zaključka, da je bila s sporno vknjižbo na tej nepremičnini kršena kakšna pravica (zlasti lastninska) tožeče stranke, ampak kvečjemu lastninska pravica Republike Slovenije. Zato tožeča stranka za izbrisno tožbo na tej trditveni podlagi ni aktivno legitimirana.
vknjižba lastninske pravice - zaznamba - pravna dejstva
Pravna dejstva se v zemljiško knjigo vpisujejo z zaznambo. Predlagatelj je predlagal zaznambo lastninske pravice. To pa bi bilo mogoče predlagati samo kot vknjižbo, ki je vpis, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev ali prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo (39. čl. ZZK-1). Torej ne gre za vpis pravnega dejstva.
ZPP člen 252, 256, 252, 256. OZ člen 376, 376. Pravilnik o sodnih tolmačih člen 43, 45, 43, 45.
ugovor prenehanja teka obresti - dopolnitev izvedenskega mnenja - odmera nagrade sodnim tolmačem
1. Tožena stranka je na izvedensko mnenje res podala ugovore, vendar je na te ugovore izvedenec odgovoril s pisno dopolnitvijo in z izpovedjo. Drugotožena stranka ob prejemu dopolnitve mnenja pripomb ni podala, prav tako pa se ni udeležila zaslišanja izvedenca, na katerem bi lahko razčistila svoje dileme, kar lahko pomeni le, da je izvedenec na njene prejšnje ugovore odgovoril. Pripombe, podane šele v pritožbi, so zato prepozne.
2. Podlaga za odmero nagrade sodnim tolmačem je 45. člen Pravilnika o sodnih tolmačih. Ta določa, da za pisno izdelavo prevoda listin pripada tolmaču za eno stran za prevod listine iz slovenskega v tuj jezik 80 točk. Določba sicer ni jasna, vendar je z jezikovno analizo teksta mogoče priti do ugotovitve, da je podlaga za odmero nagrade prevod listine in ne listina.
nepremoženjska škoda - zavarovalna premija - kumulacija odškodnine
Kadar zavarovalno premijo za nezgodno zavarovanje plačuje delodajalec, tedaj zavarovanje krije del njegove odgovornosti, zato oškodovanec ne more imeti pravice iz obeh pravnih temeljev, odškodninskega in zavarovalnega.
obvezno zavarovanje v prometu – kršitev pogodbe – premoženjska škoda zaradi kršitve pogodbe – odškodninski zahtevek
Pravdni stranki sta bili v pogodbenem razmerju in tožena stranka je s tem, ko je vozila pod vplivom alkohola in zato povzročila škodo, to pogodbo kršila. Zaradi kršitve pogodbe je tožeči stranki s plačilom odškodnine oškodovancem v prometni nesreči nastala premoženjska škoda. Po svoji pravni naravi je torej zahtevek na podlagi 2. odstavka 7. člena ZOZP odškodninski zahtevek.
neznani dediči - nepravočasna pritožba - vezanost na pravnomočni sklep
Zakon o dedovanju v drugem stavku tretjega odstavka 173. člena določa, da lahko pritožbeno sodišče upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep.
lastninska pravica na čolnu - izbris vknjižbe - pristojnost za vodenje ladijskega registra - zaznamba spora
V predmetni zadevi ne gre zgolj za vpis oz. izbris lastninske pravice na čolnu. Tožeča stranka namreč s to tožbo zatrjuje, da so bile z vknjižbo na toženo stranko kršene njene vpisne pravice in zaradi navedenega zahteva vrnitev v prejšnje knjižno stanje.
ZOR člen 277, 479, 277, 479. ZPP člen 182, 182. OZ člen 376, 376.
eventualna kumulacija - stvarna napaka - tek zamudnih obresti
Pritožba utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo v izreku izpodbijane sodbe omejiti tek zamudnih obresti v skladu z odločbami Ustavnega sodišča do višine glavnice.
Iz določbe 479. člena ZOR ne izhaja, da gre za stvarno napako samo pri konstrukcijskih napakah, ampak je napaka stvarna že, če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo.
ZIZ člen 95, 95/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 34, 34/1.
izvršba na premičnine - nezmožnost prodaje stvari na drugi dražbi - ustavitev izvršbe - razglasitev dražbe
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da za predlagano tretjo prodajo stolov ni zakonske podlage; 1. odst. 95. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je v tem pogledu jasen, saj določa, da če stvari ni bilo mogoče prodati niti na drugi dražbi, sodišče ustavi izvršbo.