predlog za dopustitev revizije - formalni pogoji za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - izpodbijanje sklepov skupščine – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Upoštevaje razloženo, predlagateljica ni zadostila formalnemu kriteriju iz petega odstavka 367.b člena ZPP – sklicevala se je namreč na odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi še iz časa pred uveljavitvijo ZGD-F.
ZBan člen 6, 6/1, 227, 227/1, 241, 241/1, 241/2, 241/3. ZHKS člen 10, 13, 13/2, 15/2. OZ člen 86, 86/1. ZPP člen 202, 202/2.
poroštvo – zakonito poroštvo - ničnost – ničnost poroštvene pogodbe – kogentna zakonska določba – namen zakona – hranilno kreditna služba – obid zakona
Do uskladitve poslovanja z ZBan in pridobitve dovoljenja Banke Slovenije je ZBan predvidel možnost, da hranilno kreditne službe nadaljujejo s poslovanjem po določbah ZHKS (drugi odstavek 241. člena ZBan).
Trditvena podlaga obravnavanega gospodarskega spora ne daje opore za sklep, da je H. pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih in drugih finančnih poslov na trgu, ker bi se že uskladila z ZBan.
Za razliko od ZBan, ki je med „drugimi finančnimi storitvami“ izrecno opredelil dejavnost izdajanja garancij in drugih jamstev (3. točka prvega odstavka 6. člena ZBan), ZHKS v okviru opredelitve poslov hranilno kreditne službe ne omenja izdajanja garancij in drugih jamstev (10. člen ZHKS). Umestitev določbe 10. člena ZHKS v sistem ureditve dejavnosti bančnih in drugih finančnih poslov na trgu, ki je veljala v času sprejetja ZHKS in vse do spornih poroštvenih izjav H. dne 3. 9. 2002 (med drugim) za opravljanje dejavnosti garancijskih poslov in drugih poslov prevzemanja jamstev na trgu, izključuje možnost razumevanja, da bi v okvir v 10. členu ZHKS predvidenih poslov hranilno kreditnih služb sodila tudi možnost opravljanja dejavnosti prevzemanja garancij in drugih jamstev na trgu. Revizijsko sodišče zato v pravnem redu ni našlo opore za stališče, da je bilo na splošno hranilno kreditnim službam v času spornih izjav o poroštvu (3. 9. 2002) dovoljeno na trgu opravljanje storitev garancijskih poslov in drugih poslov prevzemanja jamstev, ne da bi te hranilno kreditne službe pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje tovrstne dejavnosti.
Kot neprofitna, nebančna in ne-monetarna ustanova, ki je poslovala po načelu vzajemnosti in solidarnosti, je hranilno kreditno služba smela poslovati izključno v okviru razpoložljivih sredstev.
Smisel je v izključevanju prevelikih tveganj v poslovanju hranilno kreditnih služb in s tem v zagotavljanju nemotenega poslovanja teh služb.
Varnost poslovanja hranilno kreditnih služb je bila dodatno utrjena še z zakonitim poroštvom ustanoviteljice za obveznosti hranilno kreditne službe.
Smisel zakonitega poroštva ustanoviteljice je povečati varnost poslovanja hranilno kreditne službe (in s tem utrditi zaupanje obstoječih in potencialnih deponentov). Prevzemanje (pogodbenih) poroštvenih obveznosti s strani hranilno kreditne službe za ustanoviteljičine obveznosti pa je v direktnem nasprotju s tem smislom. Pogodbeno poroštvo za obveznosti dolžnika, ki je obenem zakoniti porok poroka, posega v koncept zakonitega poroštva iz drugega odstavka 15. člena ZHKS: namesto da bi zakoniti porok s svojim premoženjem dajal varnost upnikom hranilno kreditne službe, to varnost upnikov hranilno kreditne službe ogroža s svojimi, četudi ob sklenitvi poroštvene pogodbe le potencialnimi, finančnimi težavami.
Obligacijska pogodba, s katero je H. prevzela v razmerju do tožeče stranke neomejeno poroštvo za obveznosti dolžnika, ki je sicer njen ustanovitelj in zato obenem zakoniti porok za njene obveznosti (drugi odstavek 15. člena ZHKS), pa nasprotuje kogentni določbi drugega odstavka 15. člena ZHKS. Zato je sporna poroštvena pogodba nična (prvi odstavek 86. člena OZ). Revizijsko sodišče še dodaja, da bi dopuščanje prevzemanja neomejenih pogodbenih poroštvenih obveznosti hranilno kreditni službi za obveznosti ustanoviteljice, omogočalo obid določbe drugega odstavka 13. člena ZHKS (prim. 15. točko obrazložitve).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS4001779
ZISDU člen 112, 112/3. ZTVP člen 147, 147/1, 151, 152, 169, 170, 175, 175/1, 175/2.
vrednost spornega predmeta - vzročna zveza - izločitev sodnika - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odškodnina - gospodarski spor - odškodninski spor z mednarodnim elementom - upravljanje investicijskih skladov - vzajemni skladi - nadzor nad upravljanjem investicijskih skladov - določitev največjega obsega vrednost sredstev vzajemnih skladov - neustavnost ukrepa zaradi njegove časovne neomejenosti - izbira ukrepa - retroaktivnost ukrepa - obstoj vzročne zveze kot dejansko vprašanje - sodelovanje sodnikov na sodniški šoli
Agencija je lahko namesto Sklepa, s katerim bi v celoti ali delno začasno prekinila poslovanje investicijskih skladov, sprejela tudi blažji ukrep in poslovanje investicijskih skladov samo omejila. Agencija je lahko sporni Sklep sprejela v primeru obstoja posebnih okoliščin, ki jih je predvideval zakon, to je okoliščin, ki so se nanašale na neko konkretno stanje na trgu vrednostnih papirjev. Ob obstoju takšnih okoliščin pa Agencija zaradi delovanja v javnem interesu ni bila samo upravičena, ampak tudi dolžna ukrepati zaradi zaščite investitorjev in razvoja trga vrednostnih papirjev.
Pri izdaji spornega sklepa ni šlo za urejanje razmer na trgu vrednostnih papirjev za nazaj, temveč v skladu z zakonskim pooblastilom iz tretjega odstavka 112. člena ZISDU za uresničitev zakonitega cilja, konkretno za odpravo nastalih motenj v transakcijah z vrednostnimi papirji. Prva tako ni šlo za kaznovanje družbe za upravljanje investicijskih skladov ali celo vlagateljev, temveč za intervencijo Agencije na trgu vrednostnih papirjev.
Vtoževana škoda je bila posledica protipravnega ravnanja družbe za upravljanje investicijskih skladov, zaradi katerega je izgubila dovoljenje za upravljanje investicijskih skladov, in napačne ekonomske odločitve tožnic, ne pa časovno neomejene veljavnosti spornega sklepa. Vprašanje vzročne zveze (med protipravnim ravnanjem in vtoževano škodo) pa je dejansko vprašanje, kar pomeni, da ni predmet revizijskega preizkusa. Ugotavljanje elementov, ki sestavljajo pravno relevantno vzročno zvezo, je namreč ugotavljanje pravno relevantnega dejanskega stanja (pravno relevantnih dejstev).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišča – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje zakonitega zastopnika pravdne stranke s sodnikom pristojnega sodišča – manjše sodišča – objektivna nepristranskost sodišča
Dvom v t. i. objektivno nepristranost sodišča sodi med „druge tehtne razloge“ za delegacijo pristojnosti. Bližnje sorodstveno razmerje oseb, ki sta zakoniti zastopnici ene od pravdnih strank, s sodnico stvarno pristojnega sodišča je okoliščina, ki v javnosti lahko vzbudi dvom v nepristranost sodišča, kjer sodnica izvršuje svojo sodno funkcijo. To velja le za manjša sodišča.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001841
ZIL-1 člen 120, 120/4, ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija – varstvo industrijske lastnine – blagovna ali storitvena znamka - uporaba blagovne ali storitvene znamke – dokazno breme
Revizija se dopusti glede vprašanja dokaznega bremena po določbi četrtega odstavka 120. člena ZIL-1 in glede vprašanja, ali je procesno ravnanje tožeče stranke utemeljevalo sklepanje o neprerekanosti trditev tožene stranke o uporabi sporne znamke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VS4001776
ZPP člen 212. ZOR člen 630.
pogodbeno materialno pravo – trditveno breme, če ugovor temelji na pogodbenem materialnem pravu – iura novit curia – upoštevanje pogodbenega materialnega prava po uradni dolžnosti – ugotavljanje vsebine pogodbe – razlaga pogodbe – gradbena pogodba – klavzula ključ v roke
Iz zahteve po substanciranju razlogov obrambe (212. člen ZPP), ki temelji na avtonomnem materialnem pravu, izhaja trditveno breme, ki naj utemelji materialnopravno vsebino ugovora pa tudi pogodbeno (pravno) podlago, na kateri ugovor temelji. Pogodbe in drugi pravni posli avtonomnega pravnega urejanja se od splošnih oziroma posamičnih (oblastvenih) pravnih aktov namreč razlikujejo po tem, da stranki posameznega pravnega posla z njim izrazita voljo, ki je vsebina tega pravnega posla, z namenom zase povzročiti nastop pravnih posledic. Vsebino konkretnih pravil, ki sta jih pogodbeni stranki določili s sklenitvijo pogodbe, sodišče zato ugotavlja po pravilih, po katerih ugotavlja (pravno pomembna) sporna dejstva. To pomeni, da pravilo, da sodišče pravo pozna - po uradni dolžnosti, ne velja za pogodbeno materialno pravo.
ZPP člen 339, 339/1, 355, 358, 358-4, 370, 370/1-2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – ugotavljanje novih dejstev pred sodišče druge stopnje – vsebina pogodbe - pogodbeno pravo – sprememba sodbe
S
odišče druge stopnje ugotovilo tudi
vsebino
pogodbe (in drugih aktov), brez katere ne bi moglo opredeliti, kakšna naj bi bila konkretna obveznost tožene stranke do tožeče stranke po Tripartitni pogodbi. S takšno ugotovitvijo vsebine pogodbenega dogovora, ki naj bi bil, kot sledi iz razlogov izpodbijane sodbe, edini relevanten za presojo v konkretnem primeru, je sodišče druge stopnje ugotovilo
nova
dejstva. Ta dejstva veljajo v procesnem pravu za
nova
zato, ker jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in nanje ni oprlo svoje sodbe. Iz doslej razloženega sledi, da sodišče druge stopnje ni imelo pooblastila za spremembo
sodbe sodišča prve stopnje v 4. točki 358. člena ZPP.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001735
ZGD člen 651. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - prenos delnic – prodaja delnic v izvršilnem postopku
Revizijsko sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni glede pravnih vprašanj, sumarno opredeljenih v izreku tega sklepa. Ti dve vprašanji vsebinsko izhajata iz vprašanj v predlogu za dopustitev revizije in njihove utemeljitve.
neupravičena pridobitev – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – pravica do revizije – zavrženje revizije
Tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek. Vendar pa tožena stranka temu ni ugovarjala, zato si ni zagotovila pravice do revizije.
Ker bo moral prvi toženec v skladu s pravnomočno sodbo montažni objekt z zemljišča tožeče stranke odstraniti, njegove trditve ne utemeljujejo obogatitve na strani tožeče stranke. Obogatitveni zahtevek iz nasprotne tožbe namreč temelji (zgolj) na dejanski predpostavki, da bi montažni objekt ostal na nepremičnini tožeče stranke; ta pa bo z (dolžno) izpolnitvijo zahtevka na odstranitev objekta odpadla.
ZOR člen 630. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 65, 116, 117.
gradbena pogodba - izvedba instalacijskih del - končna situacija - končni obračun del - posebne gradbene uzance - razmerje med glavnim izvajalcem in nadaljnjimi podizvajalci - razmerje med izvajalcem in naročnikom
Koordinatorka in obe izvajalki so sicer s PIDAB skupaj prevzeli vse obveze v celoti dogovorjene s Pogodbo, vendar pa iz načina izvajanja PIDAB v praksi, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bile vse začasne situacije tožeče stranke naslovljene na toženo stranko in da jih je potrdila tožena stranka, izhaja, da je imela tožena stranka v razmerju do tožeče stranke položaj naročnice. Zato je mogoče pritrditi zaključku sodišča druge stopnje, da so bile naloge koordiniranja dodatno dogovorjena samostojna [posebna] obveznost tožene stranke, za katero si je izgovorila dodatno samostojno plačilo.
Ker je imela tožena stranka v razmerju do tožeče stranke položaj naročnice, ni pravno upoštevno sklicevanje tožene stranke na to, da je vsa plačila, ki jih je prejela na račun del, ki jih je izvedla tožeča stranka, prenakazala le-tej, oziroma na to, da naj bi pri plačevanju šlo le za posredovanje plačil. Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj je namreč mogoče sklepati, da je bilo dogovorjeno, da bo tožena stranka izstavljene situacije plačala tožeči stranki, ko bo prejela plačilo od svoje naročnice oziroma glavne izvajalke, kar pa ni vplivalo na položaj tožene stranke kot naročnice in plačnice v razmerju do tožeče stranke.
Iz sporne obračunske situacije izhaja, da dejansko predstavlja obračun zadnje faze opravljenega dela, torej končno situacijo, ki se sestavi, ko so gradbena dela končana in izročena ne pa dokončnega obračuna, ki se opravi po sprejemu in izročitvi izvedenih del, da se razrešijo razmerja med pogodbeniki ter določi izvršitev njihovih medsebojnih pogodbenih pravic in obveznosti.
Overitev situacije po naročniku ni pogoj za plačilo na njeni podlagi. Poleg tega je investitor dolžan izvajalcu del plačati dogovorjeno ceno, ne glede na to, da med njima ni bila izvršena primopredaja, če uporablja zgrajeni gradbeni objekt.
dovoljenost revizije – zavrnitev prijave znamke – pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice izpodbijane odločitve – posledice dolgotrajnega postopka – pomembno pravno vprašanje ni izoblikovano
V obravnavanem primeru je bila predmet upravnega spora prijava znamke, ne pa pravica (ali obveznost), ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Zato ne gre za zadevo, v kateri bi lahko bil izpolnjen kriterij iz 1. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).
Trditve vlagatelja revizije, »da ima sama odločitev hude posledice za tožečo stranko, kot prijavitelja blagovne znamke, ki jo je sam oblikoval in prijavil v letu 1994 ter je ves čas zadevnega postopka v pravni negotovosti,« ne utemeljijo razloga iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vlagatelj revizije konkretnega pomembnega pravnega vprašanja, ki naj bi se nanašalo »na tožečo stranko kot prijaviteljico blagovne znamke in na samo znamko,« ni izoblikoval. Revizijsko sodišče sâmo pomembnega pravnega vprašanja ni našlo v revizijskih trditvah.
predlog za dopustitev revizije – pravni interes – neobstoječa gospodarska družba – zavrženje predloga za dopustitev revizije
V procesni situaciji, v kateri si predlagateljica z očitkom bistvene kršitve postopka iz 339. člena ZPP ne prizadeva, da bi pridobila položaj stranke v gospodarskem sporu, ki se ga je sicer očitno udeleževala, ji Vrhovno sodišče pritrjuje, da nima pravnega interesa za nadaljnji postopek po predlogu za dopustitev revizije. Predlog za dopustitev revizije je namreč vložen zoper sodbo, ki se glasi na neobstoječo gospodarsko družbo, v nadaljnjem postopku po predlogu za dopustitev revizije pa te pomanjkljivosti ne bo mogoče odpraviti (arg. drugi odstavek 371. člena ZPP).