poslovna sposobnost – prodajna pogodba – izročilna pogodba
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pokojnica hotela, da toženka dobi stanovanje kot odmeno za njeno preteklo petnajstletno skrb zanjo. Prav takšno pravno posledico sta pogodbenici s sklenitvijo sporne pogodbe dosegli. Napačna opredelitev narave pogodbe s strani sodišča druge stopnje na pravilnost odločitve ni vplivala. Odločitev sodišča bi bila namreč napačna le v primeru, če bi tožnika dokazala, da sta pogodbenici sklenili pravni posel, ki zaradi kompleksnosti presega s strani zapustnice hotene pravne učinke.
O vrnitvi premoženja, podržavljenega na podlagi ZNZGP, se skladno z določbo 8. točke 3. člena v zvezi s 1. členom ZDen odloča v denacionalizacijskem postopku. Po določbi 1. točke prvega odstavka 54. člena ZDen je za odločanje o denacionalizaciji premoženja, kakršno je bilo podržavljeno predlagateljem, predpisana pristojnost upravne enote.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - nepristranskost - izločitev sodnika - presoja pritožbenih navedb
Z zatrjevanjem pristranskosti sodišča zaradi neizvedbe dokazov, ki naj bi bili v obsojenčevo korist, v izrednem pravnem sredstvu, obramba ne more uspešno uveljavljati relativne bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP kot posledico kršitve 6. točke 39. člena ZKP, ker je prekludirana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2005757
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ-1 člen 49, 49/2, 86, 86/4.
izvrševanje kazenskih sankcij - prestajanje kazni zapora – alternativni način izvrševanja zaporne kazni – nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni - objektivne in subjektivne okoliščine
Pri odločanju o nadomestitvi zaporne kazni z delom v splošno korist sodišče poleg formalnih pogojev (višina izrečene zaporne kazni, trajanje dela v splošno korist ter obsojenčevo soglasje) upošteva objektivne in subjektivne okoliščine obsojenca, ki se prekrivajo z nekaterimi okoliščinami, ki jih mora sodišče upoštevati pri odmeri kazni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče strank v postopku
Bivanje predlagateljice in (bolnega) udeleženca v Kranju predstavljajo razlog za delegacijo zaradi smotrnosti in je zato Vrhovno sodišče določilo pristojnost kranjskega sodišča.
predhodno vprašanje – meje pravnomočnosti – pravnomočnost odločitve o predhodnem vprašanju
Po izrecni določbi drugega odstavka 13. člena ZPP ima rešitev predhodnega vprašanja pravni učinek samo v pravdni, v kateri je bilo to vprašanje rešeno. Pravilo, da sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe (vsebovano je v določbi prvega odstavka 319. člena ZPP), oziroma da če je v sodbi odločeno o terjatvi, ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna (tako določa četrti odstavek istega člena), narekujeta zaključek, da se pravnomočnost nanaša samo na tisto odločitev, ki je vsebovana v izreku sodbe. Odločitev o predhodnem vprašanju v postopku, v katerem to vprašanje ni bilo rešeno na matičnem področju kot glavno vprašanje, torej ne postane pravnomočna.
ZKP člen 355, 355/1, 371, 371/1-11, 371/2, 424, 424/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov – načelo neposrednosti - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Zgolj zaradi tega, ker je sodišče prve stopnje oškodovancu dovolilo, da prebere vnaprej pripravljeno izjavo, ni mogoče sklepati na kršitev določbe prvega odstavka 355. člena ZKP.
izvršilni postopek - aktivna legitimacija za vložitev predloga za izvršbo - stečaj samostojnega podjetnika posameznika
Izvršbo terjatve iz izvršilnega naslova lahko kot upnik zahteva samo tisti, ki je kot upravičenec iz materialnopravnega razmerja naveden v izvršilnem naslovu, v konkretnem primeru torej tožnik, na podlagi čigar tožbe je bila izdana zamudna sodba.
V primeru zdravstvene obravnave noseče ženske kazenskopravno varstvo pred malomarnim zdravljenjem uživa nosečnica, posredno pa tudi plod, ki je z njenim telesom neločljivo povezan. Za obstoj kaznivega dejanja zadošča občutno poslabšanje zdravja nosečnice, kamor je v praksi, zaradi neločljive povezanosti nosečnice in plodu, potrebno šteti tudi primere poškodb ali celo odmrtja plodu, ki so posledica ravnanja zdravnika v nasprotju s pravili zdravniške stroke.
ZDen člen 19, 19/1-4, 44, 44/1, 44/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - denacionalizacija – ovire za vračanje v naravi – kompleks - vrednotenje kmetijskih zemljišč – status zemljišč – materialna izčrpanost pravnih sredstev
Če gre za zemljišča, ki se nahajajo znotraj šolskega kompleksa, ki ga zaključujeta lokalna cesta in vodotok, ter so potrebna za izvajanje aktivnosti izobraževalne ustanove in upravljanje s tem prostorom, je podana ovira iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen.
Status zemljišča ob podržavljenju se ugotavlja na podlagi takratnih podatkov, evidentiranih v zemljiškem katastru kot uradni evidenci o zemljiščih, na podlagi odločbe o podržavljenju, če je ta spremenila namembnost zemljišča. Zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska zemljišča, je mogoče vrednotiti kot nezazidana stavbna zemljišča le, če so bila že ob podržavljenju v načrtnih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča ali pa jim je to namembnost določil predpis, na podlagi katerega so bila podržavljena. Za vrednotenje zemljišča po določbah prvega in tretjega odstavka 44. člena ZDen je v okoliščinah, ko je že prišlo do razpolaganja z odvzetim premoženjem, odločilen dejanski prehod zasebne lastnine v družbeno lastnino.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – nedovoljen dokaz - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - pravice obrambe - izvajanje dokazov - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca
Uradni zaznamki o obvestilih, ki jih zbere policija, nimajo dokazne vrednosti v smislu ugotavljanja dejanskega stanja in krivde obdolženca, so pa uporabni pri presojanju verodostojnosti določene priče.
delna dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zastaranje po členu 141 ZD - zastaranje po členu 77 ZDen
ZD predpisuje roke za zastaranje pravice zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič od posestnika zapuščine v 141. členu ZD, pri čemer ti zastaralni roki ne veljajo, če je za kakšen drug zahtevek predpisan drugačen rok. V 77. členu ZDen je predpisan drugačen rok za uveljavljanje pravice do dedovanja premoženja, ki je bilo zapustniku vrnjeno v postopku denacionalizacije: medtem, ko po splošni določbi prvega odstavka 141. člena ZD ta pravica zastara nasproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič izvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine, najpozneje pa v desetih letih, računajoč za zakonitega dediča od zapustnikove smrti, za oporočnega dediča pa od razglasitve oporoke, teče v primeru dedovanja denacionaliziranega premoženja po določbi 77. člena ZDen desetletni objektivni rok od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in ne od dneva uvedbe dedovanja (torej od zapustnikove smrti).
dovoljenost revizije – denacionalizacija – zelo hude posledice - izguba pričakovane premoženjske koristi
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zelo hude posledice, ki so po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 eden izmed pogojev za dovoljenost revizije, niso izkazane z navedbo, da izpodbijana odločitev za stranko pomeni izgubo premoženja, ki je bilo odvzeto njeni materi in ki ga je družina ustvarjala več generacij.
komasacija – razdelitev zemljišč - dovoljenost revizije - predpisi, po katerih se konča postopek komasacije - že rešeno pravno vprašanje – uvedba komasacije ni predmet odločanja
Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da se postopki komasacije, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona (ZKZ), končajo po predpisih, ki so veljali ob njegovi uvedbi, to je ZKZ 1986. O skladnosti določbe prvega odstavka 115. člena ZKZ z Ustavo RS je odločalo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije in s sklepom U-1-375/02 z dne 12. 2. 2004 pobudo za začetek postopka zavrnilo. Ker torej vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je Vrhovno sodišče v zvezi z izpostavljenim vprašanjem že zavzelo stališče, odločitev prvostopenjskega sodišča pa ne odstopa od ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zemljišča, ki so vključena v komasacijsko območje, se določijo z odločbo o uvedbi komasacije. V obravnavanem primeru je odločba o uvedbi komasacije postala pravnomočna 24. 7. 1986 in ni predmet odločanja v tem upravnem sporu, v katerem se izpodbija odločba o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada. Ker je treba pomembnost pravnega vprašanja presojati glede na vsebino zadeve, zastavljeno vprašanje pa se ne nanaša na obravnavano vsebino upravnega spora, po presoji Vrhovnega sodišča ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije.
mednarodna zaščita – odločanje v pospešenem postopku – očitno neutemeljena prošnja – izvorna država – zatrjevano preganjanje v državi, ki ni izvorna država
Tožnica je državljanka R Hrvaške, to pa skladno s 15. točko 3. člena ZMZ pomeni, da je R Hrvaška njena izvorna država. Tožnica v izvorni državi ni bila preganjana zaradi katerega od razlogov, določenih v 1. a členu Ženevske konvencije, in ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, kot jih določata 26. in 28. člen ZMZ.
ZDIJZ člen 1, 4, 4/1, 6. ZInfP člen 22, 22/4. ZVOP-1. ZSkuS člen 3, 3/6, 5, 6, 7, 9.
dovoljena revizija - informacija javnega značaja – pravna oseba javnega prava – študentska organizacija – kriteriji opredelitve statusa – pravna teorija
Študentska organizacija univerze spada med druge osebe javnega prava v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ in je zato zavezanka za posredovanje informacij javnega značaja.
komunalne storitve – cena komunalnih storitev - določitev cene za uporabo javnih dobrin – gospodarska javna služba – uredba vlade – javno podjetje – odlaganje komunalnih odpadkov
Uredbe o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev in Uredbe o določitvi najvišjih cen (osnovnih komunalni storitev) so določale zgolj dovoljene okvire za zviševanje cen komunalnih storitev, niso pa posegale v način in pristojnost za oblikovanje le-teh.
V skladu z 2. alinejo 26. člena ZGJS, je odločanje o cenah za uporabo javnih dobrin v pristojnosti ustanovitelja javnega podjetja. Zaključek, da je bilo povišanje cen toženi stranki v skladu z obravnavanimi Uredbami oziroma Sklepom Izvršnega sveta Skupščine ..., za utemeljenost tožbenega zahtevka tako ne zadošča, saj tožeča stranka ni dokazala, koliko je znašala ter kako se je oblikovala in zviševala cena odlaganja komunalnih odpadkov, ki je veljala zanjo.
ZBan člen 6, 6/1, 227, 227/1, 241, 241/1, 241/2, 241/3. ZHKS člen 10, 13, 13/2, 15/2. OZ člen 86, 86/1. ZPP člen 202, 202/2.
poroštvo – zakonito poroštvo - ničnost – ničnost poroštvene pogodbe – kogentna zakonska določba – namen zakona – hranilno kreditna služba – obid zakona
Do uskladitve poslovanja z ZBan in pridobitve dovoljenja Banke Slovenije je ZBan predvidel možnost, da hranilno kreditne službe nadaljujejo s poslovanjem po določbah ZHKS (drugi odstavek 241. člena ZBan).
Trditvena podlaga obravnavanega gospodarskega spora ne daje opore za sklep, da je H. pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih in drugih finančnih poslov na trgu, ker bi se že uskladila z ZBan.
Za razliko od ZBan, ki je med „drugimi finančnimi storitvami“ izrecno opredelil dejavnost izdajanja garancij in drugih jamstev (3. točka prvega odstavka 6. člena ZBan), ZHKS v okviru opredelitve poslov hranilno kreditne službe ne omenja izdajanja garancij in drugih jamstev (10. člen ZHKS). Umestitev določbe 10. člena ZHKS v sistem ureditve dejavnosti bančnih in drugih finančnih poslov na trgu, ki je veljala v času sprejetja ZHKS in vse do spornih poroštvenih izjav H. dne 3. 9. 2002 (med drugim) za opravljanje dejavnosti garancijskih poslov in drugih poslov prevzemanja jamstev na trgu, izključuje možnost razumevanja, da bi v okvir v 10. členu ZHKS predvidenih poslov hranilno kreditnih služb sodila tudi možnost opravljanja dejavnosti prevzemanja garancij in drugih jamstev na trgu. Revizijsko sodišče zato v pravnem redu ni našlo opore za stališče, da je bilo na splošno hranilno kreditnim službam v času spornih izjav o poroštvu (3. 9. 2002) dovoljeno na trgu opravljanje storitev garancijskih poslov in drugih poslov prevzemanja jamstev, ne da bi te hranilno kreditne službe pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje tovrstne dejavnosti.
Kot neprofitna, nebančna in ne-monetarna ustanova, ki je poslovala po načelu vzajemnosti in solidarnosti, je hranilno kreditno služba smela poslovati izključno v okviru razpoložljivih sredstev.
Smisel je v izključevanju prevelikih tveganj v poslovanju hranilno kreditnih služb in s tem v zagotavljanju nemotenega poslovanja teh služb.
Varnost poslovanja hranilno kreditnih služb je bila dodatno utrjena še z zakonitim poroštvom ustanoviteljice za obveznosti hranilno kreditne službe.
Smisel zakonitega poroštva ustanoviteljice je povečati varnost poslovanja hranilno kreditne službe (in s tem utrditi zaupanje obstoječih in potencialnih deponentov). Prevzemanje (pogodbenih) poroštvenih obveznosti s strani hranilno kreditne službe za ustanoviteljičine obveznosti pa je v direktnem nasprotju s tem smislom. Pogodbeno poroštvo za obveznosti dolžnika, ki je obenem zakoniti porok poroka, posega v koncept zakonitega poroštva iz drugega odstavka 15. člena ZHKS: namesto da bi zakoniti porok s svojim premoženjem dajal varnost upnikom hranilno kreditne službe, to varnost upnikov hranilno kreditne službe ogroža s svojimi, četudi ob sklenitvi poroštvene pogodbe le potencialnimi, finančnimi težavami.
Obligacijska pogodba, s katero je H. prevzela v razmerju do tožeče stranke neomejeno poroštvo za obveznosti dolžnika, ki je sicer njen ustanovitelj in zato obenem zakoniti porok za njene obveznosti (drugi odstavek 15. člena ZHKS), pa nasprotuje kogentni določbi drugega odstavka 15. člena ZHKS. Zato je sporna poroštvena pogodba nična (prvi odstavek 86. člena OZ). Revizijsko sodišče še dodaja, da bi dopuščanje prevzemanja neomejenih pogodbenih poroštvenih obveznosti hranilno kreditni službi za obveznosti ustanoviteljice, omogočalo obid določbe drugega odstavka 13. člena ZHKS (prim. 15. točko obrazložitve).