ZZZDR člen 51, 51/2, 57, 57/1, 58, 58/2. ZPP člen 8.
skupno premoženje zakoncev – nastanek skupnega premoženja – pogodba o razdelitvi skupnega premoženja – skupno upravljanje premoženja zakoncev – poslovni delež
Predpostavki za nastanek skupnega premoženja sta (1) obstoj zakonske zveze in (2) pridobitev premoženja z delom. Pod temi predpostavkam je nastanek skupnega premoženja neodvisen od volje strank in nastane po sili samega zakona.
Čeprav je bil s pogodbo formalno prenesen poslovni delež (deleža vlagatelja), je šlo za to, da toženka s prenosom poslovnega deleža pridobi upravljalska upravičenja v gospodarski družbi, saj teh zgolj kot skupna lastnica osnovnega vložka ni imela. ZZZDR res ne predpisuje vsebine pogodbe o razdelitvi premoženja, logično pa je, da bi iz nje izhajalo, da zakonca urejata (vsaj določena) medsebojna premoženjska razmerja glede skupnega premoženja.
ZKP člen 15, 184, 184/2, 200, 200/2, 201, 201/1-1, 201/1-3, 272, 272/2. URS člen 22, 23. EKČP člen 6.
pripor - utemeljen sum - pravna opredelitev - sostorilstvo - enako varstvo pravic - načelo kontradiktornosti - trajanje pripora - sojenje v razumnem roku
S tem, ko sodišče obdolžencu ni omogočilo, da bi se seznanil s predlogom višje državne tožilke (glede odločitve o pritožbi) in do njega zavzel stališče, je sodišče kršilo obdolženčevo pravico iz 22. člena Ustave.
Glede na strožje kriterije presojanja razumnega časa v pripornih zadevah ter glede na dolžnost iz drugega odstavka 200. člena ZKP, bi moralo sodišče, potem ko je preteklo petnajst dni, odkar je državno tožilstvo prejelo spis, obvestiti državno tožilstvo, da je prekoračilo rok iz drugega odstavka 184. člena ZKP. Opustitev takšnega ravnanja pomeni kršitev dolžnostnega ravnanja sodišča iz drugega odstavka 200. člena ZKP.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 131/3. ZGos člen 1, 1/2. ZVZD člen 5, 6. ZZasV člen 59. ZZasV člen 70.
odgovornost delodajalca – škoda, nastala receptorju hotela zaradi ropa – gostinstvo - opustitev varnostnih ukrepov – pravni standard – skrbnost dobrega strokovnjaka
Neposrednega predpisa, ki bi tožencu nalagal ustrezne varnostne ukrepe za varovanje objekta (hotela) in ljudi, ni. Ali bi mu varnostne ukrepe kljub temu narekovala merila skrbnosti, je zato treba presojati upoštevajoč tudi predpise in merila o varovanju ljudi in premoženja, ta pa ne dajejo podlage za sklepanje, da bi tožencu bodisi dejavnost, ki jo opravlja (gostinstvo), bodisi hramba denarja v blagajni recepcije narekovala posebno varovanje, zgolj splošne (abstraktne) nevarnosti ropa v hotelu pa tudi ni mogoče šteti za poseben varnostni razlog, zaradi katerega bi bilo treba organizirati službo varovanja.
ZZZDR člen 60. ZNP člen 118, 128. ZPP člen 367, 367/2, 377.
skupno premoženje zakoncev - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nasprotna tožba - nedenarni zahtevek - zavrženje revizije - začetek teka zamudnih obresti - pravno mnenje - deleži na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja - dajatveni zahtevek - ugotovitveni zahtevek - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - načelo realne subrogacije
Ker se je tožnica strinjala z delitvijo dela skupnega premoženja (nepremičnin), ne more hkrati nasprotovati delitvi drugega dela skupnega premoženja, terjatve. Zgolj delna delitev skupnega premoženja v pravdi ne predstavlja pravega pristopa za celovito razrešitev premoženjskih razmerij med zakoncema, saj lahko sodišče pravično razdeli skupno premoženje samo, če hkrati odloča o celotnem premoženju.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – prva tožnica sodi v skupino tistih, ki so bili najbolj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša je od ceste oddaljena 5 metrov, v relevantnem obdobju, t.j. od konca novembra 2008, pa je bila prva tožnica zaradi vezanosti na voziček ves čas doma.
Pogoj pisnosti ne pomeni samo, da mora biti izjava poroka pisna, ampak tudi, da mora biti obveznost, na katero se poroštvo nanaša, opredeljena. Če obveznost ni vsebinsko identificirana, poroštvena izjava namreč ne učinkuje. Obveznost pa je opredeljena, če razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti težo in pomen posledic njegove zaveze, pri čemer je za vsebino standarda opredeljenosti obveznosti pomembno tudi, ali je porok gospodarski subjekt ali pa posameznik.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – prva tožnica sodi v skupino tistih, ki so bili srednje obremenjeni z nedovoljenimi imisijami, pri čemer je bila glede na 24 mesečno odsotnost po 4 dni na teden, z imisijami obremenjena malce manj. Hiša je od ceste oddaljena 14 metrov, prva tožnica pa je bila v relevantnem obdobju, t.j. od konca januarja 2004 do konca oktobra 2008, zaradi šole najprej delno dnevno odsotna, 24 mesecev pa je bila zaradi študija odsotna od ponedeljka do četrtka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014293
ZPP člen 367a, 367c.
dopuščena revizija – verzija – skupna lastnina – uporabnina - nadomestilo za uporabo nepremičnine v skupni lasti razvezanih zakoncev – bivanje otrok v stanovanjski hiši
Vrhovno sodišče je revizijo dopustilo glede vprašanja višine verzijskega zahtevka zaradi uporabe nepremičnine v skupni lasti razvezanih zakoncev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005691
ZKP člen 167, 169. KZ člen 261, 261/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – preiskava – sklep o preiskavi – utemeljen sum - kršitev kazenskega zakona - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Po eni strani ne gre za pomanjkljiv opis kaznivega dejanja, po drugi strani pa je presoja glede obstoja oziroma neobstoja posameznih znakov kaznivega dejanja preuranjena.
Utemeljen sum pomeni pravni standard, za katerega zakon ne predpisuje meril, temveč ga ustvarja ustavna in sodna praksa. V fazi odločanja, ali naj se začne zoper določeno osebo preiskava, pri presoji utemeljenega suma preiskovalni sodnik ne more presojati verodostojnosti posameznih nasprotujočih si dokazov, ker je takšna ocena vselej pridržana glavni obravnavi, če v nadaljnjem postopku pride do njene izvedbe.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – tožniki sodijo v skupino tistih, ki so bili manj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami, pri čemer je bila prva tožnica glede na 34 mesečno stalno izpostavljenost zaradi upokojitve, z imisijami obremenjena malce bolj. Hiša tožnikov je od cesta oddaljena 35 metrov, prva tožnica pa je bila v zanjo relevantnem obdobju, t.j. od konca januarja 2004 do konca oktobra 2008, 23 mesecev zaradi službe delno dnevno odsotna, 34 mesecev pa je bila kot upokojenka hrupu izpostavljena ves čas. V relevantnem obdobju za ostale tožnike, t.j. od konca aprila 2004 do konca oktobra 2008, pa so bili ti delno dnevno odsotni zaradi zaposlitve oziroma četrti tožnik sprva zaradi študija.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - plačilo sodne takse za predlog - umik predloga za dopustitev revizije
Ker je stranka takso za predlog za dopustitev revizije plačala po izteku zakonskega roka, se v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP šteje, da predlog za dopustitev revizije umaknjen.
nepopolna dopuščena revizija – pravica do sodelovanja v postopku priloge dopuščene revizije – zavrženje revizije
Stranka mora v primeru (vložitve) dopuščene revizije tej priložiti (tudi) predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Le na takšen način je nasprotni stranki zagotovljeno, da (lahko) učinkovito uresniči
ZOR člen 154, 154/1. ZVZD člen 5, 5/1, 23, 23/4, 25.
odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – ureditev delovišča - varnost pri delu – prosto viseč kabel na delovišču – krivdna odgovornost
Bistveni očitek drugi toženki je, da ni poskrbela za varen prehod delovišča. Viseč kabel nedvomno lahko predstavlja potencialno nevarnost za tiste, ki hodijo pod njim, imetnik delovišča pa je dolžan poskrbeti da je kabel ustrezno fiksiran na varni višini, oziroma da so delavci ustrezno opozorjeni na morebitno nevarnost.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – tožniki sodijo v skupino tistih, ki so bili najbolj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami, pri čemer je bil tretji tožnik glede na to, da je bil polovico obdobja del tedna odsoten zaradi bivanja v dijaške domu, z imisijami obremenjen malo manj. Hiša tožnikov je od ceste oddaljena 4 metre, v relevantnem obdobju, t. j. od konca marca 2004 do konca oktobra 2008, sta bila prva tožnica in drugi tožnik zaradi službe delno dnevno odsotna, tretji tožnik pa je bil približno polovico obdobja zaradi bivanja v dijaškem domu tedensko odsoten do četrtka, ostalo obdobje je bil delno dnevno odsoten zaradi študija.
ZKP člen 371, 371/2. URS člen 29. EKČP člen 6, 6/3-d.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - obrazložitev dokaznega predloga
Dolžnost obrambe je, da izkaže tudi verjetnost, da bi izvedba predlaganega dokaza potrdila navedbe obrambe, torej morajo biti dokazni predlogi ustrezno obrazloženi.
zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilec - dovoljenost - obseg preizkusa – odločba o stroških kazenskega postopka - nepravilna odločba - nezakonita odločba - kršitev zakona - uporaba Odvetniške tarife
Pravilne odmere stroškov kazenskega postopka zaradi nepravilne uporabe Odvetniške tarife, ki jo je sodišče sicer dolžno uporabljati, ni mogoče opredeliti kot kršitev zakona.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005738
ZKP člen 358, 358-3, 392, 392/5, 394, 394/1. KZ člen 183, 183/3.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če višje sodišče spremeni sodbo sodišča prve stopnje in sprejme oprostilno sodbo, se vprašanje, ali ugotovljena dejstva ustrezajo pravni normi, z zahtevo za varstvo zakonitosti lahko uveljavlja le, če sodišče oprostilno sodbo utemelji po 1. točki 358. člena ZKP (gre za pravno vprašanje, ali so v dejanju obdolženca opisani znaki navedenih kaznivih dejanj), ne pa, če višje sodišče utemelji oprostitev po 3. točki 358. člena ZKP (dejanja niso dokazana).
dovoljena revizija - vodno povračilo – vrednostni kriterij – izpolnjevanje pogojev za odločanje po sodniku posamezniku
Po določbi prve alineje drugega dostavka 13. člena ZUS-1 je pristojnost sodnika posameznika vedno izključena, če vrednost spornega predmeta v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov.
Nezakonitost razpisnih pogojev oziroma javnega razpisa lahko tožeča stranka, ki se je prijavila na javni razpis, uveljavlja s pravnimi sredstvi zoper odločbo o izbiri koncesionarja. Zoper javni razpis je torej zagotovljeno drugo sodno varstvo, zaradi česar niso podani pogoji za sprožitev subsidiarnega sodnega varstva v upravnem sporu, to je spora zaradi varstva ustavnih pravic.