ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPSBNO člen 25.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Odločitev sodišča druge stopnje temelji na kriterijih, ki jih je treba uporabiti in so se po ugotovitvi protiustavne pravne praznine v prehodni ureditvi ZVPSBNO oblikovali v sodni (npr. II Ips 198/2010) in ustavnosodni (npr. Up-2965/08) praksi.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005831
ZP-1 člen 57, 57/1, 62, 62-2. ZVCP-1 člen 233, 233/1.
hitri postopek - plačilni nalog - identiteta storilca - odgovornost lastnika vozila - možnost izjave o prekršku
Zaznava kršitelja oziroma njegove identitete ni pogoj za izdajo plačilnega naloga. Zadostuje, da prekrškovni organ zazna kršitev, torej zakonske znake prekrška.
dovoljenost revizije – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zahtevek za izpolnitev pogodbe – zavrženje revizije
Ker zahtevka temeljita na različnih dejanskih podlagah, tožnika pa sta navedla le eno vrednost spora, revizija v tem delu ni dovoljena.
Ker se je tožnik s pogodbo zavezal, da bo na prvotoženca prenesel lastninsko pravico na solastninskem deležu določene nepremičnine, je prvotoženčev zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila utemeljen.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Z izpodbijano sodbo je bilo odločeno o zahtevku iz nasprotne tožbe; vrednost nedenarnega tožbenega zahtevka je toženec v nasprotni tožbi opredelil z zneskom 2,100.000 SIT (sedaj 4.172,93 EUR). Po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija). Predloga za dopustitev revizije toženec ni vložil.
Ker revizijski prag ni presežen, je revizija nedovoljena, zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
darilna pogodba – namen pogodbenih strank – vračunanje daril
Odločitev sodišč prve in druge stopnje temelji na ugotovitvi sodišča prve stopnje, da iz vsebine pisne darilne pogodbe izhaja, da je bil namen pogodbe le darilen; tožnica s predlaganimi in izvedenimi dokazi ni uspela dokazati, da je bil namen pogodbenikov drugačen.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja obstoja dobrovernosti tožnikove posesti kot predpostavke za izredno priposestvovanje po Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.
ZPP člen 14. OZ člen 179, 179/1, 179/2. URS člen 15, 15/4.
razžalitev dobrega imena in časti – verbalna žalitev in pljunek – nogometni sodnik – vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo – povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - duševne bolečine zaradi razžalitve
Okoliščina, da je do žalitve prišlo na nogometnem igrišču, vplivajo na merila odškodninskega prava, vendar je prag žalitve v konkretnem primeru presežen in prisojena odškodnine ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine kot zadoščenja.
Ločimo izpolnitev obveznosti v širšem in ožjem pomenu. Za prvo gre, ko je pravočasno opravljena izpolnitev, ki je (povsem) pravilna po načinu (vsebini) izpolnitvenega ravnanja, za drugo pa, ko je izpolnitev opravljena, vendar z napakami (stvarnimi ali pravnimi). Zamuda s pravilno izpolnitvijo obstaja tudi v primeru izpolnitve z napakami in traja v obdobju od dospelosti obveznosti do odprave napak. Tudi za primer zamude s pravilno izpolnitvijo v širšem pomenu se je mogoče dogovoriti za pogodbeno kazen, vendar se po drugem odstavku 247. člena OZ v dvomu šteje, da je pogodbena kazen dogovorjena za primer zamude z izpolnitvijo v ožjem pomenu.
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 40c, 40c/1, 40c/4, 41a, 100, 136. ZPP člen 24, 62, 62/2, 69, 69/1, 69/3.
izvršba – krajevna pristojnost – izključna pristojnost – sporazum strank o krajevni pristojnosti v izvršilnem postopku – spor o pristojnosti
Krajevna pristojnost, ki jo določa ZIZ za posamezne vrste izvršbe, je izključna pristojnost. Zato se stranke v postopku izvršbe ne morejo dogovoriti, da izvršbo vodi drugo sodišče.
Sodišči sta ugotovili, da je toženka nedopustno ravnala in je zato odgovorna, v zvezi z vzročno zvezo med nedopustnim ravnanjem in škodo in zlasti s s premoženjsko škodo, pa sta pravilno uporabili ustrezna določila iz 185. - 195. člena ZOR in ugotovili, da ti dve predpostavki nista izpolnjeni, zato sta tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine zavrnili.
Izvedenec je potrdil, da se je tožnik okužil z boreliozo in ne zanika, da ima tožnik tudi po končanem intenzivnem zdravljenju določene težave in je zmanjšano življenjsko aktiven, a le občasno in ne toliko, da bi to vplivalo na njegovo delovno zmožnost in sposobnost zaposlitve, bodisi v svojem poklicu, bodisi v poklicih, za katere se zahteva dokončana osnovna šola. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno zaključili, da gre le za tožnikovo subjektivno prepričanje, medtem ko objektivnih razlogov za nezmožnost zaposlitve zaradi prestane okužbe in bolezni ni.
Zavarovancu toženke (vozniku) res ni mogoče očitati neskrbnosti oziroma krivde za nesrečo in tudi ne tega, da bi se posledicam tožnikovega dejanja moral in mogel izogniti. Vendar pri objektivni odgovornosti ne gre za to, ali je imetnik nevarne stvari kriv za škodni dogodek, pa tudi neizogibnost (kot ena izmed predpostavk za razbremenitev odgovornosti) sama po sebi še ni dovolj. Če oškodovančevo dejanje ni (bilo) nepričakovano, ni popolne oprostitve odgovornosti.
hitri postopek o prekršku - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo – odločba o prekršku - nerazumljiv izrek – odgovornost za prekršek - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika
V obrazložitvi odločbe mora prekrškovni organ navesti poleg izjave kršitelja o dejanju in dokazov tudi vsa dejstva, na katera je oprl odločitev. Med takšna dejstva sodijo okoliščine, iz katerih izhaja odgovornost storilca za prekršek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – razlogi smotrnosti - zapuščinski postopek - zdravstveno stanje dediča – nezadovoljstvo z delom sodišča
Ni razlogov za določitev drugega sodišča za obravnavanje zadeve, ker že dalj časa poteka zapuščinski postopek pri pristojnem sodišču, v predlogu navedeni razlogi pa so nerelevantni.
Ločimo izpolnitev obveznosti v širšem in ožjem pomenu. Za prvo gre, ko je pravočasno opravljena izpolnitev, ki je (povsem) pravilna po načinu (vsebini) izpolnitvenega ravnanja, za drugo pa, ko je izpolnitev opravljena, vendar z napakami (stvarnimi ali pravnimi). Zamuda s pravilno izpolnitvijo obstaja tudi v primeru izpolnitve z napakami in traja v obdobju od dospelosti obveznosti (od dne, ko bi moral dolžnik opraviti pravilno izpolnitev) do odprave napak. Tudi za takšen primer (to je zamude s pravilno izpolnitvijo v širšem pomenu) se je sicer mogoče dogovoriti za pogodbeno kazen, vendar se po drugem odstavku 247. člena OZ v dvomu šteje, da je pogodbena kazen dogovorjena za primer zamude z izpolnitvijo v ožjem pomenu.
tožbeni zahtevek na razveljavitev darilne pogodbe – vrednost spornega predmeta – nedenarni zahtevek – pravno mnenje - zavrženje revizije
Tožničin tožbeni zahtevek, da darilna pogodba, ki jo je 12. 5. 1998 njena dolžnica M. K. sklenila s svojim mladoletnim sinom D. K., proti njej nima pravnega učinka in da je obdarjenec na nepremičninah, ki so predmet pogodbe, dolžan dopustiti izvršbo zaradi poplačila tožničine terjatve do M. K., je nedenaren, čeprav je tožnica z njim želela zavarovati svojo denarno (odškodninsko) terjatev.
Nenavedba vrednosti spornega predmeta ima za posledico, da nobena od strank (ki niso pravočasno, v postopku, v katerem je še mogoče zagotoviti sodelovanje vseh pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta) nima pravice do revizije (primerjaj pravno mnenje VSRS z dne 16. 12. 1993, objavljeno v poročilu VS RS 2/93, stran 12).
URS člen 158. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-6.
priznanje tuje sodne odločbe – hrvaška sodba – ne bis in idem
Poseg v načelo ne bis in idem, je načeloma lahko v nasprotju z ustavo zaprošene države pogodbenice. Vendar je treba upoštevati pri priznanju sodne odločbe, da mednarodna pogodba ne uvaja sistema meritornega preizkusa sodne odločbe sodišča druge države pogodbenice.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – tožnika sodita v skupino tistih, ki so bili srednje obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša tožnikov je od ceste oddaljena 10 do 20 metrov, prva tožnica pa je bila v relevantnem obdobju, t.j. od srede marca 2004 do konca oktobra 2008, 21 mesecev zaradi porodniškega dopusta in bolniškega staleža hrupu izpostavljena ves čas, preostalo obdobje je bila delno dnevno odsotna zaradi službe. Drugi tožnik je bil celotno relevantno obdobje delno dnevno odsoten zaradi službe.
Tožnici škoda ni nastala, ker je pravnomočno ugotovljeno, da sta sporni pogodbi o prodaji nepremičnine nični in da je oz. bo v zemljiški knjigi tožnica vpisana na nepremičnini kot njena lastnica. Če tožnica ni izgubila svoje hiše, kot je zatrjevala, ni škode.
Prav tako ni škode zaradi tega, ker posojilodajalka terja od tožnice vrnitev posojila. Tožnica ne more obdržati nepremičnine, ki je bila dana za zavarovanje posojilne terjatve, poleg tega pa še denar, ki ji je bil dan kot posojilo, saj ne more obdržati tistega, kar je prejela na podlagi ničnih pogodb, ker ni pravne podlage.