Kot to pravilno navaja sodišče prve stopnje se začasna odredba po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 lahko izda le v primerih, ko gre za prisilno izvršitev s tožbo izpodbijane odločbe, kar v obravnavani zadevi ni podano. Ker gre za negativni izrek s tožbo izpodbijane odločbe, to je „da se ne opusti cepljenje“, predlagana odložitvena začasna odredba vsebinsko tako ni smiselna, regulatorne začasne odredbe pa tožeča stranka ni predlagala.
V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik ni predložil nobene od v 75. členu ZTuj določenih listin. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna ugotovitev tožene stranke, da identiteta tožnika (kot prosilca za mednarodno zaščito) ni ugotovljena, sicer pa pritožba te ugotovitve niti ne izpodbija. Na tej podlagi je pravilna ocena tožene stranke in presoja sodišča prve stopnje o tem, da je podan razlog za omejitev gibanja iz prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – obseg preizkusa
Sodišče je pooblaščeno in dolžno preizkusiti obstoj kršitev, zaradi katerih je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena, če se vložnik na njih določno sklicuje oziroma jih utemeljuje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005748
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1. KZ-1 člen 228.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pripor – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - neogibnost pripora – načelo sorazmernosti – kršitev kazenskega zakona – zakonski znaki kaznivega dejanja – opravljanje gospodarske dejavnosti – gospodarska dejavnost – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Gospodarsko dejavnost kot zakonski znak je treba razumeti široko - ne gre le za neposredno zadovoljevanje potreb s proizvodnjo, prometom, trgovino, ampak tudi za opravljanje raznih podjetniških funkcij, ki niso neposredno vezane na zadovoljevanje družbenih potreb.
Zahteve za varstvo zakonitosti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (drugi odstavek 420. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).
ZKP člen 201, 201/1-2, 201/1-3, 395, 395/1. KZ-1 člen 190, 190/2.
pripor - utemeljen sum – odvzem mladoletne osebe – ponovitvena nevarnost – koluzijska nevarnost – neogibnost pripora – nepristranskost sodišča
Potencialna možnost vplivanja obdolženca na neznano tretjo osebo, ki mu pomaga pri izvršitvi kaznivega dejanja, ne zadošča za odreditev pripora iz pripornega razloga koluzijske nevarnosti.
sodne takse za tožbo – oprostitev plačila sodnih taks – spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči – ugovor zoper plačilni nalog – pritožba - zavrnitev
Oprostitev plačila taks v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči je namenjena le za spor o odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči in ne za spor, ki ga odvetnik sproži zaradi višine priznane nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči.
začasna odredba – ukrep gradbenega inšpektorja – težko popravljiva škoda – posledice izvršitve ukrepa – tretje osebe
Tožnikove navedbe, da se bodo zaradi izvršitve izpodbijane odločbe tako on kot drugi stanovalci obravnavanega objekta znašli pred stroški, ki si jih nihče ne more privoščiti, ne izkazujejo težko popravljive škode. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča namreč tožnik s stroški, povezanimi z vzpostavitvijo zakonitega stanja, težko popravljive škode ne more izkazovati.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - javni razpis – pogoji - statusna oblika – gospodarske družbe po ZGD-1 in podjetniki - zadruga
Pravno organizacijske oblike gospodarske družbe so v ZGD-1 določno navedene, tako da ni mogoča širitev teh zakonskih določenih oblik, tudi na zadruge. Zato revidentka kot zadruga ne izpolnjuje enega izmed pogojev javnega razpisa, ki določno in jasno kot upravičence do teh sredstev navaja gospodarske družbe, registrirane po ZGD-1, in podjetnike.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 94, 94/1. ZKZ člen 20, 20/1, 22, 22/1, 22/2, 23. OZ člen 21, 21/1, 22, 22/2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – vloga za odobritev pravnega posla – predložitev pogodbe o sklenjenem pravnem poslu – pravni interes za vodenje upravnega postopka – čas sklenitve pogodbe
Besedilo zadnjega stavka prvega odstavka 22. člena ZKZ, ki določa, da je treba vlogi za odobritev pravnega posla priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, je treba razumeti tako, da je vloga (ki jo je pravočasno vložila oseba, ki je v roku in na predpisan način sprejela ponudbo za nakup naprodaj danega zemljišča) popolna tudi, če ji ni priložen pisno sklenjen pravni posel, ker se po določbi prvega odstavka 21. člena OZ šteje, da je pravni posel sklenjen že s sprejemom ponudbe, vendar za kmetijska zemljišča pod odložnim pogojem naknadne odobritve po ZKZ.
Ne glede na število sprejemnikov ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč, se za vse sprejemnike ponudbe vodi en postopek odobritve pravnega posla, v katerem so stranke postopka vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu z ZKZ, torej ne samo tisti, s katerim je prodajalec sklenil pisno pogodbo.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 6, 6/2, 6/3, 6b, 12, 34, 34/1. ZUS-1 člen 22, 22/1.
sodne takse – rok za plačilo – zamuda plačila – ustavitev postopka – podatki o plačilu sodnih taks – izpisek plačilnega prometa sodišča
Če sodna taksa za tožbo ni plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, niti v nadaljnjih treh delovnih dneh, se šteje, da je vloga umaknjena.
Pravne posledice neplačila sodne takse nastanejo že z iztekom rokov za njihovo plačilo, zato za odločitev o ustavitvi postopka ni pomembno, ali je taksni zavezanec zahtevano takso plačal kasneje.
O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks sodišče odloča (le) na predlog stranke.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2005651
ZKP člen 420, 517.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost - postopek za mednarodno pravno pomoč – postopek za prevzem izvršitve kazenske sodbe tujega sodišča – prevzem izvršitve kazni – sprememba sodne prakse
Postopka za prevzem izvršitve kazni, izrečene s sodbo tujega sodišča, ni mogoče šteti za sojenje oziroma kazenski postopek v smislu prvega odstavka 420. člena ZKP, zato zahteva za varstvo zakonitosti v tem postopku ni dovoljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005759
ZKP člen 258, 424, 424/1.
izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona - nadaljevano kaznivo dejanje - čas storitve kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji
Sodišče uporabi kazenski zakon, ki je veljal ob storitvi zadnjega dejanja iz okvira nadaljevanega kaznivega dejanja, ne glede na to, ali je novi zakon za storilca strožji.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog – pooblastilo predlagatelja – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – opredelitev vrednosti spornega predmeta – nedenarni tožbeni zahtevek – navadni sosporniki – procesna skrbnost stranke – zavrženje predloga za dopustitev revizij
Iz narave revizije izhaja, da je trditveno in dokazno breme glede obstoja formalnih pogojev na predlagatelju ter da sodišče nima dolžnosti raziskovati manjkajočih podatkov. Navedeno velja tudi glede pravilne označitve in ustrezne utemeljitve vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.
Zavarovalno statistični standard 5 predstavlja kogentna pravila, ki so bila določena na podlagi in v okviru zakona, zato jih je bila revidentka pri oblikovanju davčnih odhodkov dolžna upoštevati.
ničnost pogodbe – nezazidana stavbna zemljišča – denacionalizacija – prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve -
Do izločitve kmetijskih zemljišč in gozdov iz sredstev podjetja je prišlo že na podlagi 5. člena ZLPP. Res je, da so nato tako izločena kmetijska zemljišča in gozdovi na podlagi samega zakona prešli v last Republike Slovenije, vendar le, če niso bili predmet denacionalizacije. Drugačno stališče bi denacionalizacijskim zavezancem omogočilo izigranje 88. člena ZDen.
V primeru, ko sodišče ugotovi, da pogodbeni namen strank ob sklepanju pogodbe ni bil v daritvi, temveč v sklenitvi odplačne in aleatorne pogodbe, dednopravni učinki pogodbe z uporabo določb o prikrajšanju nujnega deleža ne pridejo v poštev in tudi nikakršno naknadno obračunavanje ne.
Nujni dedič lahko uveljavlja, da je sklenjena pogodba nična, ker je bila fiktivna, da je bila sklenjena zato, da bi se ga izločilo iz dedovanja in da je v resnici šlo za prikrito darilo. Ničnost pogodbe lahko nujni dedič utemeljuje tudi z nedopustno podlago zaradi nemoralnega nagiba obeh pogodbenikov. Za presojo o tem, kakšen je bil resnični namen strank, pa je pomembno, ali je bila ocena koristi in obveznosti določljiva ob sklenitvi pogodbe in če je bila določljiva, ali je šlo že ob sklenitvi pogodbe za očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005724
ZKP člen 371, 371/1-8, 372, 372-1, 424, 424/1. KZ člen 217, 217/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe - nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - izjava, dana policiji – kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - goljufija - zavarovalniška goljufija - poskus - pripravljalno dejanje
S podpisom prijave škode in izjavo zavarovalnici z opisom lažnega poteka prometne nesreče, kar je bilo predloženo zavarovalnici z namenom odškodninskega zahtevka, je obsojenka začela izvrševati zakonske znake kaznivega dejanja goljufije.