Kot to pravilno navaja sodišče prve stopnje se začasna odredba po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 lahko izda le v primerih, ko gre za prisilno izvršitev s tožbo izpodbijane odločbe, kar v obravnavani zadevi ni podano. Ker gre za negativni izrek s tožbo izpodbijane odločbe, to je „da se ne opusti cepljenje“, predlagana odložitvena začasna odredba vsebinsko tako ni smiselna, regulatorne začasne odredbe pa tožeča stranka ni predlagala.
V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik ni predložil nobene od v 75. členu ZTuj določenih listin. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna ugotovitev tožene stranke, da identiteta tožnika (kot prosilca za mednarodno zaščito) ni ugotovljena, sicer pa pritožba te ugotovitve niti ne izpodbija. Na tej podlagi je pravilna ocena tožene stranke in presoja sodišča prve stopnje o tem, da je podan razlog za omejitev gibanja iz prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005748
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1. KZ-1 člen 228.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pripor – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - neogibnost pripora – načelo sorazmernosti – kršitev kazenskega zakona – zakonski znaki kaznivega dejanja – opravljanje gospodarske dejavnosti – gospodarska dejavnost – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Gospodarsko dejavnost kot zakonski znak je treba razumeti široko - ne gre le za neposredno zadovoljevanje potreb s proizvodnjo, prometom, trgovino, ampak tudi za opravljanje raznih podjetniških funkcij, ki niso neposredno vezane na zadovoljevanje družbenih potreb.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – obseg preizkusa
Sodišče je pooblaščeno in dolžno preizkusiti obstoj kršitev, zaradi katerih je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena, če se vložnik na njih določno sklicuje oziroma jih utemeljuje.
Zahteve za varstvo zakonitosti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (drugi odstavek 420. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).
ZKP člen 201, 201/1-2, 201/1-3, 395, 395/1. KZ-1 člen 190, 190/2.
pripor - utemeljen sum – odvzem mladoletne osebe – ponovitvena nevarnost – koluzijska nevarnost – neogibnost pripora – nepristranskost sodišča
Potencialna možnost vplivanja obdolženca na neznano tretjo osebo, ki mu pomaga pri izvršitvi kaznivega dejanja, ne zadošča za odreditev pripora iz pripornega razloga koluzijske nevarnosti.
začasna odredba – ukrep gradbenega inšpektorja – težko popravljiva škoda – posledice izvršitve ukrepa – tretje osebe
Tožnikove navedbe, da se bodo zaradi izvršitve izpodbijane odločbe tako on kot drugi stanovalci obravnavanega objekta znašli pred stroški, ki si jih nihče ne more privoščiti, ne izkazujejo težko popravljive škode. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča namreč tožnik s stroški, povezanimi z vzpostavitvijo zakonitega stanja, težko popravljive škode ne more izkazovati.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - javni razpis – pogoji - statusna oblika – gospodarske družbe po ZGD-1 in podjetniki - zadruga
Pravno organizacijske oblike gospodarske družbe so v ZGD-1 določno navedene, tako da ni mogoča širitev teh zakonskih določenih oblik, tudi na zadruge. Zato revidentka kot zadruga ne izpolnjuje enega izmed pogojev javnega razpisa, ki določno in jasno kot upravičence do teh sredstev navaja gospodarske družbe, registrirane po ZGD-1, in podjetnike.
sodne takse za tožbo – oprostitev plačila sodnih taks – spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči – ugovor zoper plačilni nalog – pritožba - zavrnitev
Oprostitev plačila taks v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči je namenjena le za spor o odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči in ne za spor, ki ga odvetnik sproži zaradi višine priznane nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 94, 94/1. ZKZ člen 20, 20/1, 22, 22/1, 22/2, 23. OZ člen 21, 21/1, 22, 22/2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – vloga za odobritev pravnega posla – predložitev pogodbe o sklenjenem pravnem poslu – pravni interes za vodenje upravnega postopka – čas sklenitve pogodbe
Besedilo zadnjega stavka prvega odstavka 22. člena ZKZ, ki določa, da je treba vlogi za odobritev pravnega posla priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, je treba razumeti tako, da je vloga (ki jo je pravočasno vložila oseba, ki je v roku in na predpisan način sprejela ponudbo za nakup naprodaj danega zemljišča) popolna tudi, če ji ni priložen pisno sklenjen pravni posel, ker se po določbi prvega odstavka 21. člena OZ šteje, da je pravni posel sklenjen že s sprejemom ponudbe, vendar za kmetijska zemljišča pod odložnim pogojem naknadne odobritve po ZKZ.
Ne glede na število sprejemnikov ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč, se za vse sprejemnike ponudbe vodi en postopek odobritve pravnega posla, v katerem so stranke postopka vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu z ZKZ, torej ne samo tisti, s katerim je prodajalec sklenil pisno pogodbo.
Pogoj pisnosti ne pomeni samo, da mora biti izjava poroka pisna, ampak tudi, da mora biti obveznost, na katero se poroštvo nanaša, opredeljena. Če obveznost ni vsebinsko identificirana, poroštvena izjava namreč ne učinkuje. Obveznost pa je opredeljena, če razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti težo in pomen posledic njegove zaveze, pri čemer je za vsebino standarda opredeljenosti obveznosti pomembno tudi, ali je porok gospodarski subjekt ali pa posameznik.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – prva tožnica sodi v skupino tistih, ki so bili srednje obremenjeni z nedovoljenimi imisijami, pri čemer je bila glede na 24 mesečno odsotnost po 4 dni na teden, z imisijami obremenjena malce manj. Hiša je od ceste oddaljena 14 metrov, prva tožnica pa je bila v relevantnem obdobju, t.j. od konca januarja 2004 do konca oktobra 2008, zaradi šole najprej delno dnevno odsotna, 24 mesecev pa je bila zaradi študija odsotna od ponedeljka do četrtka.
ZZZDR člen 51, 51/2, 57, 57/1, 58, 58/2. ZPP člen 8.
skupno premoženje zakoncev – nastanek skupnega premoženja – pogodba o razdelitvi skupnega premoženja – skupno upravljanje premoženja zakoncev – poslovni delež
Predpostavki za nastanek skupnega premoženja sta (1) obstoj zakonske zveze in (2) pridobitev premoženja z delom. Pod temi predpostavkam je nastanek skupnega premoženja neodvisen od volje strank in nastane po sili samega zakona.
Čeprav je bil s pogodbo formalno prenesen poslovni delež (deleža vlagatelja), je šlo za to, da toženka s prenosom poslovnega deleža pridobi upravljalska upravičenja v gospodarski družbi, saj teh zgolj kot skupna lastnica osnovnega vložka ni imela. ZZZDR res ne predpisuje vsebine pogodbe o razdelitvi premoženja, logično pa je, da bi iz nje izhajalo, da zakonca urejata (vsaj določena) medsebojna premoženjska razmerja glede skupnega premoženja.
ZKP člen 15, 184, 184/2, 200, 200/2, 201, 201/1-1, 201/1-3, 272, 272/2. URS člen 22, 23. EKČP člen 6.
pripor - utemeljen sum - pravna opredelitev - sostorilstvo - enako varstvo pravic - načelo kontradiktornosti - trajanje pripora - sojenje v razumnem roku
S tem, ko sodišče obdolžencu ni omogočilo, da bi se seznanil s predlogom višje državne tožilke (glede odločitve o pritožbi) in do njega zavzel stališče, je sodišče kršilo obdolženčevo pravico iz 22. člena Ustave.
Glede na strožje kriterije presojanja razumnega časa v pripornih zadevah ter glede na dolžnost iz drugega odstavka 200. člena ZKP, bi moralo sodišče, potem ko je preteklo petnajst dni, odkar je državno tožilstvo prejelo spis, obvestiti državno tožilstvo, da je prekoračilo rok iz drugega odstavka 184. člena ZKP. Opustitev takšnega ravnanja pomeni kršitev dolžnostnega ravnanja sodišča iz drugega odstavka 200. člena ZKP.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 131/3. ZGos člen 1, 1/2. ZVZD člen 5, 6. ZZasV člen 59. ZZasV člen 70.
odgovornost delodajalca – škoda, nastala receptorju hotela zaradi ropa – gostinstvo - opustitev varnostnih ukrepov – pravni standard – skrbnost dobrega strokovnjaka
Neposrednega predpisa, ki bi tožencu nalagal ustrezne varnostne ukrepe za varovanje objekta (hotela) in ljudi, ni. Ali bi mu varnostne ukrepe kljub temu narekovala merila skrbnosti, je zato treba presojati upoštevajoč tudi predpise in merila o varovanju ljudi in premoženja, ta pa ne dajejo podlage za sklepanje, da bi tožencu bodisi dejavnost, ki jo opravlja (gostinstvo), bodisi hramba denarja v blagajni recepcije narekovala posebno varovanje, zgolj splošne (abstraktne) nevarnosti ropa v hotelu pa tudi ni mogoče šteti za poseben varnostni razlog, zaradi katerega bi bilo treba organizirati službo varovanja.
ZZZDR člen 60. ZNP člen 118, 128. ZPP člen 367, 367/2, 377.
skupno premoženje zakoncev - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nasprotna tožba - nedenarni zahtevek - zavrženje revizije - začetek teka zamudnih obresti - pravno mnenje - deleži na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja - dajatveni zahtevek - ugotovitveni zahtevek - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - načelo realne subrogacije
Ker se je tožnica strinjala z delitvijo dela skupnega premoženja (nepremičnin), ne more hkrati nasprotovati delitvi drugega dela skupnega premoženja, terjatve. Zgolj delna delitev skupnega premoženja v pravdi ne predstavlja pravega pristopa za celovito razrešitev premoženjskih razmerij med zakoncema, saj lahko sodišče pravično razdeli skupno premoženje samo, če hkrati odloča o celotnem premoženju.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – prva tožnica sodi v skupino tistih, ki so bili najbolj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša je od ceste oddaljena 5 metrov, v relevantnem obdobju, t.j. od konca novembra 2008, pa je bila prva tožnica zaradi vezanosti na voziček ves čas doma.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014293
ZPP člen 367a, 367c.
dopuščena revizija – verzija – skupna lastnina – uporabnina - nadomestilo za uporabo nepremičnine v skupni lasti razvezanih zakoncev – bivanje otrok v stanovanjski hiši
Vrhovno sodišče je revizijo dopustilo glede vprašanja višine verzijskega zahtevka zaradi uporabe nepremičnine v skupni lasti razvezanih zakoncev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005691
ZKP člen 167, 169. KZ člen 261, 261/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – preiskava – sklep o preiskavi – utemeljen sum - kršitev kazenskega zakona - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Po eni strani ne gre za pomanjkljiv opis kaznivega dejanja, po drugi strani pa je presoja glede obstoja oziroma neobstoja posameznih znakov kaznivega dejanja preuranjena.
Utemeljen sum pomeni pravni standard, za katerega zakon ne predpisuje meril, temveč ga ustvarja ustavna in sodna praksa. V fazi odločanja, ali naj se začne zoper določeno osebo preiskava, pri presoji utemeljenega suma preiskovalni sodnik ne more presojati verodostojnosti posameznih nasprotujočih si dokazov, ker je takšna ocena vselej pridržana glavni obravnavi, če v nadaljnjem postopku pride do njene izvedbe.