DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014532
ZDR-1 člen 109, 109/2. ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/2, 43/4. ZIZ člen 270, 270/3, 270/4, 272, 272/2, 273.
začasna odredba - verjetnost terjatve
Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe, s katero naj se toženi stranki naloži, da mu je dolžna za čas dokler traja spor o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi plačevati denarno nadomestilo plače v višini, kot jo določa sedmi odstavek 137. člena ZDR. Ker tožnik v dosedanjem postopku ni izkazal za verjeten obstoj njegove terjatve v zvezi z nezakonitostjo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog tožnika za izdajo predlagane začasne odredbe.
ZTLR člen 12, 24, 25, 26. SPZ člen 271. ZPP člen 8, 286b.
stavbna pravica – negatorna tožba – dobra vera – dejansko stanje – dokazovanje – dokazno breme – prekluzija
Poizvedbe o nakupu spornega zemljišča in poznavanje okoliščin o poteku denacionalizacijskega postopka za sporno zemljišče izključujejo dobro vero tožeče stranke.
oprostitev, odlog in obročno plačilo taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – obročno plačilo – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in od 1. 1. 2012 dalje ZSVarPre, ob upoštevanju ZUJF in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka. Na navedeni zakonski podlagi se ugotavljajo tudi dohodek oziroma sredstva, s katerimi se stranka preživlja.
ZBPP v 13. členu določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek). Ni torej pomemben le dohodek stranke, ki prosi za oprostitev.
ZPP člen 274. ZDR člen 204, 204/1, 204/2, 204/4, 205, 205/2, 206.
zavrženje tožbe - plača - plačilo za delo - obveznost plačila - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - čisti denarni zahtevek - neposredno sodno varstvo - plačilo razlike plače
Tožnik ne izpodbija odločb tožene stranke, ampak vtožuje le razliko v plači med plačo, ki mu je bila obračunana in izplačana (tožena stranka je tožniku plačala stimulacijo, ki pripada delavcem, ki delajo na delovnem mestu tehnične režije) in plačo, do katere bi bil po njegovem mnenju upravičen, če bi tožena stranka upoštevala stimulacijo, ki pripada delavcem na izvršilnih delovnih mestih. V konkretni zadevi je tožbeni zahtevek čisti denarni zahtevek, zato predhodni postopek varstva pravic pri delodajalcu ni potreben. V skladu s četrtim odstavkom 204. člena ZDR lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred delovnim sodiščem v roku petih let (206. člen ZDR). Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0083081
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ni razlogov o odločilnih dejstvih – dogovor – neupravičena obogatitev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe se ne da preizkusiti, ker v njej manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, delno pa so si podani razlogi tudi v nasprotju. S tem je storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo - skupno starševstvo
Skupno starševstvo je možno izvajati le v primeru sporazuma med obema staršema, oziroma ob visoki stopnji medsebojnega zaupanja, sporazumevanja in usklajevanja med staršema ne le glede pomembnejših, tudi glede vsakdanjih zadev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083060
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravna oseba – pooblastilo za sklenitev dogovora – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je bil sklenjen ustni dogovor pri čemer ne pojasni, kako je tak dogovor za pravno osebo sklenil Š. Z., ki ni njen zastopnik, niti pooblaščenec in ni imel pooblastila za sklepanje takšnega dogovora. Sodišče brez pravne podlage in brez pojasnila enači lastništvo pravne osebe s fizično osebo.
Na toženčevi strani je bilo dokazno breme, da ovrže pogodbeno dogovorjeno domnevo o njegovi alkoholiziranosti v času nastanka škodnega dogodka zaradi zapustitve kraja prometne nesreče.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opustitev zagovora - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je tožnik s svojimi besedami in ravnanjem (z besedami, da je živčen, da ne more delati oziroma da ne bo delal in s tem, da je dal na mizo kartico od telefona, telefon in ključe od poslovnih prostorov) jasno pokazal, da z delom pri toženi stranki ne želi več nadaljevati, zaključilo, da so bile v obravnavanem primeru podane okoliščine, zaradi katerih je bila opustitev zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi upravičena ter okoliščine, zaradi katerih delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Ker ZDR-1 delodajalcu v drugem odstavku 85. člena opustitev zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dovoljuje le izjemoma, med strankama pa ni sporno, da ga tožena stranka tožniku v obravnavanem primeru ni omogočila, obstoj zgoraj navedenih okoliščin predstavlja odločilno dejstvo, o katerem izpodbijana sodba nima razlogov, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 83, 85, 109, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih obveznosti - nespoštovanje zdravnikovih navodil - opravljanje dela v času bolniškega staleža
Tožena stranka ni dokazala, da naj bi tožnik kršil navodila osebne zdravnice ali odpotoval iz kraja bivanja brez njenega soglasja, niti ni dokazala, da naj bi tožnik v času bolniškega staleža opravljal delo. Ker ni podan utemeljen razlog za izredno odpoved po 2. in 8. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1, izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
sklep o dopolnitvi vloge za oprostitev plačila sodnih taks – vročanje pravni osebi – sprememba naslova sedeža – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Okoliščina, da je bila sprememba sedeža druge toženke objavljena na AJPES, ne spreminja dolžnosti stranke, da sodišče (pravočasno) obvesti o spremembi sedeža, kot to določa 145. člen ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080598
OZ člen 766. ZGD člen 253.
član uprave – mandat – pravice in obveznosti člana uprave – porodniški dopust – nadomestilo za opravljanje funkcije člana uprave – plačilo za trud – outsourcing – informativni dokaz – nadomeščanje trditvene podlage z izvajanjem dokazov
Tožena stranka je z imenovanjem tožeče stranke na mesto članice uprave tej podelila mandat: prevzemnik naročila (mandatar) pa ima pravico do plačila za svoj trud, razen, če ni drugače dogovorjeno ali če ne sledi iz narave medsebojnega razmerja kaj drugega.
Okoliščina, da družba del ali celoto svojega poslovanja prenese v izvajanje tretjim (t.i. outsourcing), sama po sebi nima vpliva na obseg in vsebino dolžnosti in odgovornosti članov uprave te družbe.
Stališče, po katerem ima član uprave pravico do nekakšne odmene zgolj zaradi prevzete odgovornosti (ne glede na to ali je svojo funkcijo dejansko izvrševal), je nesprejemljivo.
S tem, ko je sodišče prve stopnje skopo in pomanjkljivo obrazložilo zavrnitev obravnavanega dokaznega predloga, je kršilo tožeči stranki pravico do izjave, saj je tožeča stranka, ko je predlagala navedeni dokaz, podala konkretne trditve o tem, zakaj je treba šteti obravnavani dokazni predlog za pravočasen, kljub temu, da ga je predlagala po prvem naroku za glavno obravnavo.
Zgolj povzemanje ali ocena dela izpovedi stranke, ne predstavlja vestne in skrbne presoje posameznega dokaza, iz katerega izhaja različno izpovedovanje.
SPZ pooblastila upravniku, da pravne posle glede upravljanja sklepa v svojem imenu (in za račun etažnih lastnikov), ne daje. Za tako pooblastilo upravniku se morajo etažni lastniki odločiti v pogodbi o upravljanju.
Pri poslih, ki jih upravnik po pooblastilu etažnih lastnikov opravlja (ločijo se na posle rednega in izrednega upravljanja), upravnik stopa v obligacijska razmerja s tretjimi osebami. Obseg pooblastila upravniku v poslih upravljanja, kar je nesporno tudi naročilo popravila vročevodne cevi v tej zadevi, je zato treba ugotoviti v vsakem konkretnem primeru posebej.
ZKP člen 83, 285, 285e. Ustava RS člen 37. Odločba Ustavnega sodišča RS št. I Up 540/11-23. Odločba Vrhovnega sodišča RS I Ips 216/2010. Sodba sodišča Evropske unije C-293/12, C-594/12.
izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - pridobitev IP naslova - poseg v komunikacijsko zasebnost - odpoved pravici do komunikacijske zasebnosti
Ker že iz prijave z dne 10. 12. 2008 jasno izhaja, da je do spornega IP naslova prišlo pri naključnem iskanju datotek s slikovnimi posnetki spolnih zlorab otrok, za kar pri policiji niso uporabljali nobenih posebnih programov ali sredstev, katera bi morali, če bi bil obtoženčev IP naslov prikrit. Obtoženi je sporno datoteko dajal na razpolago vsakomur, ki se je prijavil na javno dostopno omrežje eDonkey 2000 in ga s tem izpostavil razkritju. Tako je mogoče zanesljivo reči, da se je obtoženi sam odpovedal svoji zasebnosti, zaradi česar pridobitev podatka o njegovem IP naslovu ne pomeni posega v njegovo pravico do komunikacijske zasebnosti. Sodna odredba za pridobitev tega naslova zato ni bila potrebna, ko je bila pojasnjena tudi okoliščina kako je prišlo do geografske lokacije pridobljenega IP naslova. Drži, da bi vse to, kar je opravila nemška policija, smela opraviti brez zatrjevane odredbe tudi slovenska policija.
postopek osebnega stečaja – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – način prodaje – nezavezujoče zbiranje ponudb
V postopku osebnega stečaja je potrebno upoštevati tudi zaščito stečajnega dolžnika ter zagotoviti njegove vsaj minimalne materialne pogoje za dostojno življenje. Ni pa mogoče mimo dejstva, da nepremičnine očitno ni mogoče prodati na način, kot je to poskušalo storiti sodišče prve stopnje do sedaj. Nezavezujoče zbiranje ponudb je namenjeno ugotovitvi, po kakšni ceni je nepremičnino sploh mogoče prodati. Šele, ko bo to jasno, bo sodišče odločalo o tem, ali se prodaja opravi in pod kakšnimi pogoji. Kupca za nepremičnino več kot očitno do sedaj ni bilo mogoče najti, ponavljanje načinov prodaj, ki so se že izkazali za neuspešne, pa zgolj podaljšuje postopek ter viša stroške, ki v zvezi s tem nastajajo.
obrazložitev sodbe – razlogi o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vročanje – kraj dejanskega bivanja
Sodba mora, da bi bila sposobna za preizkus, vsebovati pravno podlago za odločitev ter odločilna dejstva. Iz sodbe mora biti razvidno tudi to, na kakšen način je sodišče odločilna dejstva ugotovilo in kako je te ugotovitve povezalo s pravnimi pravili.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074744
OZ člen 46, 633, 660. ZPP člen 212, 224, 243.
posredovanje dokumentacije po sklenitvi pogodbe – drugačna dokumentacija – tveganje naknadnega spreminjanja – napake volje – bistvena zmota – podjemna pogodba – pogodba o delu – pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika – odgovornost za napake – grajanje napak – očitne napake – nenamenska uporaba sredstev – dokaz z izvedencem – listine – dokazna sredstva – priče – dokaz z zaslišanjem prič – ugotavljanje resničnosti dejstev
V primeru, ko je že pogodbeno predvideno in dopuščeno posredovanje (dodatne) dokumentacije še po sklenitvi pogodbe, je tožeča stranka tista, ki nosi riziko, da bo naknadno predložena dokumentacija drugačna od tiste, s katero je razpolagala ob sklenitvi pogodbe. Povedano drugače: s tem, ko je tožeča stranka pristala na takšno pogodbeno določilo, je sprejela tveganje naknadnega spreminjanja že predloženih dokumentov. Čim pa je temu tako, se v tem postopku ne more sklicevati na to, da ob sklenitvi pogodbe z investicijskim programom 2003 ni bila seznanjena, še manj, da pogodbe na njegovi podlagi ne bi sklenila.
Če je tožeča stranka uveljavljala ugovor neizpolnitve oziroma nepravilne izpolnitve, bi to morala tudi dokazati, pa ne s predlaganim izvedencem, ki bi šele ugotovil nenamensko uporabo sredstev, pač pa tako, da bi predložila poročilo Notranje revizije, ki naj bi zatrjevane nepravilnosti ugotovilo. Šele v tem primeru bi sodišče z angažiranjem izvedenca strokovno preverilo zatrjevane napake oziroma kršitve, ki bi tožeči stranki dajale odstopno upravičenje.
Listina je najzanesljivejše in najučinkovitejše dokazno sredstvo, za razliko od prič, ki so lahko nezanesljiv spoznavni vir, še zlasti, če gre za oddaljene dogodke. Dokaz z zaslišanjem prič tudi sicer ni namenjen temu, da se navedejo (nova) dejstva, pač pa samo temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki sta jih stranki že zatrjevali.
V vseh primerih zatrjevanih napak (sprememba lokacije parkirišča in števila parkirnih mest, preplastitev starega parkirišča namesto izgradnja novega, neekološka ureditev parkirišča) gre za očitne napake, ki bi jih moral nadzor tožeče stranke pri pregledu in prevzemu del ugotoviti in ustrezno grajati.