Oškodovanec mora dokazati škodo, ki mu je nastala. Sodišče je svojo odločitev o tem, kakšne bolečine in nevšečnosti je tožnik trpel, oprlo predvsem na navedbe – občutja tožnika. Ni pa objektiviziralo svoje odločitve upoštevaje zaključke izvedenca medicinske stroke, zaradi česar je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo.
deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca – prispevek oškodovanca k nastanku škode – vožnja z vinjenim voznikom – skrbnost sopotnika – uporaba varnostnega pasu – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – enotna odškodnina
V avtomobilu speči tožnik sicer ni zaznal, da so v vozilo vstopili voznik in dva sopotnika, vendar mu ni mogoče slediti, da se zaradi spanca ni uspel ubraniti vožnje z vinjenim voznikom in se pripeti z varnostnim pasom, saj se je z zaužitim alkoholom in zaradi utrujenosti (čez dan je fizično delal pri postavljanju bazena) sam spravil v stanje, v katerem za svojo varnost ni bil sposoben poskrbeti. V takih okoliščinah mu ni mogoče slediti, da ni prispeval k nastanku škode in izključiti pravila o deljeni odgovornosti.
ZDZdr člen 10, 10/1, 10/1-10, 30, 30/1, 40, 46, 47, 47/2, 50, 50/2, 52, 75, 75/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda – sprejem brez privolitve – najbližja oseba – pravica do pritožbe – možnost sodelovanja v postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker najbližji osebi ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, je prišlo do kršitve 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je opravilo le en narok za glavno obravnavo, na katerem je sprejelo sklep, da se narok preloži za nedoločen čas, nato pa je na seji senata, na katero stranki nista bili vabljeni, sprejelo odločitev o zadevi. Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožeča stranka pričakovala, da bo sodišče prve stopnje pred izdajo končne odločbe opravilo še en narok za glavno obravnavo, ker tega ni opravilo, pa ji je odvzelo možnost, da bi pravočasno zahtevala povračilo (vseh) stroškov postopka (tretji odstavek 163. člena ZPP). S takim ravnanjem je sodišče kršilo določbo prvega odstavka 291. člena ZPP. Ob smiselni uporabi te določbe, v skladu s katero predsednik senata naznani, da je glavna obravnava končana, ko senat misli, da je zadeva obravnavana, tako da se lahko izda odločba, bi namreč sodišče prve stopnje moralo s sklepom zaključiti glavno obravnavo, ker tega ni storilo, pa tožeča stranka ni mogla vedeti, da povračila stroškov ne bo imela več možnosti zahtevati, saj je bil narok predhodno preložen za nedoločen čas. Ta kršitev je vplivala tudi na zakonitost in pravilnost izpodbijanega dela sklepa, saj je odločitev o stroških postopka napačna, ker je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo (le) povračilo stroškov postopka, ki jih je tožeča stranka priglasila v tožbi, čeprav so ji v nadaljnjem postopku na prvi stopnji nastali dodatni stroški.
tožba za znižanje preživnine – pasivna legitimacija – preživninski upravičenec – mladoletni otrok
Preživninski zavezanec bi moral tožbo za znižanje preživnine usmeriti zoper preživninskega upravičenca – mladoletnega otroka, ne pa zoper zakonito zastopnico.
Če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče dolžno v skladu z razpravnim načelom šteti, da to dejstvo ne obstaja. Sodišče tako ne more preverjati vseh hipotetično možnih okoliščin, ki bi lahko privedle do ničnosti pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083665
OZ člen 6, 131. ZPP člen 7, 8, 154, 154/2, 212. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 27, 28, 29, 30.
V pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov. To pomeni, da ni moč govoriti ne o ekskluzivnosti dokaznih sredstev ne o njihovi vnaprej predvideni dokazni moči. Vse to velja tudi za področje dokazovanje obstoja in obsega nepremoženjske škode.
Pritožba pravilno opozarja, da je ločeno ugotavljanje pravdnega uspeha po temelju in višini sprejemljivo samo v primerih, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083079
OZ člen 766, 990, 994, 994/1. ZOR člen 749. ZOdv člen 17, 17/1, 17/2. ZPP člen 285.
opravljanje odvetniških storitev – pravica do plačila – mandatna pogodba – družbena pogodba – materialno procesno vodstvo
Slovensko pozitivno pravo ne dovoljuje, da bi odvetnik za opravljanje svojih storitev s stranko sklenil družbeno ali nepodobno pogodbo, na podlagi katere bi bil upravičen do dela koristi, ki se doseže v družbi. Odvetniško pooblastilno razmerje za zastopanje stranke namreč lahko temelji le na mandatnem razmerju.
Tožena stranka mora v primeru umika tožbe izrecno zahtevati tudi povrnitev stroškov postopka zaradi umika tožbe, da se šteje, da povrnitev teh stroškov zahteva (159. člen ZPP).
Tožnik je z asignacijo toženi stranki naročil, da del odpravnine v višini 10.167,60 EUR nakaže na račun A.A.. Tožena stranka je obveznost iz naslova plačila odpravnine izpolnila tako, da je 6.000,00 EUR izplačala tožniku, preostali znesek 10.167,60 EUR pa A.A.. Za veljavnost asignacije je bistven obstoj dolga tožnika do A.A.. Poplačilo dolga pojmovno ni mogoče, če dolg ni obstajal. Iz vsebine "asignacijske pogodbe" sicer izhaja, da so "stranke" ugotovile, da tožnik dolguje A.A. znesek 10.167,60 EUR. Vendar pa je tožnik izpovedal, da A.A. ne pozna in da mu ni bilo nikoli rečeno, da bi od A.A. dobil denar oziroma od njega prejel znesek 10.167,60 EUR. Sodišče prve stopnje je zaradi zmotne uporabe materialnega prava (neuporabe določb o kavzi pogodbe) nepopolno ugotovilo dejansko stanje in se ni opredelilo do navedb tožnika o nedopustni oziroma neobstoječi kavzi "asignacijske pogodbe", zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074795
ZFPPIPP člen 271, 272, 272/1, 272/1-1, 272/3. OZ člen 425.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - obdobje izpodbojnosti - objektivni pogoj izpodbojnosti - subjektivni pogoj izpodbojnosti - izpodbojne domneve - neobičajen način poplačila - pogodba o odstopu terjatve - plačilne zamude - izostanek naročila - vedenje o insolventnosti - bonitetne ocene - obdobje izdajanja računov - način preverjanja bonitetnih ocen - skrbnost preverjanja - dogovorjeni plačilni roki
Pogodba o odstopu terjatve predstavlja s stališča izpodbijanja pravnih dejanj insolventnega dolžnika neobičajen način poplačila.
Ni utemeljeno sklepanje, da bi toženka na podlagi izostanka naročila v zadnjem mesecu morala vedeti za insolventnost dolžnika.
Način preverjanja bonitetnih ocen poslovnih partnerjev, kot ga je tožena stranka pojasnila v vlogah, podrobneje pa predstavila njena zakonita zastopnica, ob upoštevanju tako velikega števila poslovnih partnerjev, dokazuje, da tožena stranka pri tem ni bila neskrbna.
Tudi če je vedela, da je tožnik že v letu 2010 svoje obveznosti plačeval z zamudo, to še ne pomeni, da bi morala vedeti za tožnikovo insolventnost. Če bi namreč tožeča stranka imela take plačilne roke dogovorjene s svojimi pogodbenimi partnerji, to še ne bi pomenilo, da je insolventna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083675
OZ člen 150, 150/1, 152. ZPP člen 7, 8, 212, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – imetnik nevarne stvari – izročitev stvari tretjemu – prehod odgovornosti – odgovornost imetnika nevarne stvari – načelo vzročnosti – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – prekluzija
V primeru izročitve nevarnega delovnega stroja tretji osebi, se objektivna odgovornost z imetnika prenese na tistega, ki mu je imetnik zaupal stvar v uporabo, ali je sicer dolžan stvar nadzorovati, ni pa pri imetniku na delu. Za prenos objektivne odgovornosti ne zadostuje gola izročitev nevarne stvari v uporabo. Pomembna je vsebina pravnega razmerja med prvotnim imetnikom in prevzemnikom; do prenosa odgovornosti za škodo, ki izvira iz nevarne dejavnosti pride, ko tretji prevzame stvar z namenom samostojne oprave določenega posla in v celoti tudi prevzame nadzor nad nevarno stvarjo.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – zunajsodni dogovor – pravna sredstva upnikov – ugovor proti vodenju postopka poenostavljene prisilne poravnave
Za postopek poenostavljene prisilne poravnave je značilno, da gre v največji meri za zunajsodni dogovor med dolžnikom in njegovimi upniki. Gre za poenostavljen postopek, v katerem ni nadzora upravitelja, upniki pa nimajo vseh pravnih sredstev, ki jih imajo v postopku redne prisilne poravnave. Za postopek poenostavljene prisilne poravnave se smiselno uporabljajo le določena določila ZFPPIPP, ki so našteta v 2. odstavku 221.b člena ZFPPIPP, med njimi pa ni določil pododdelka 4.4.2, kar pomeni, da v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljeno vložiti ugovora proti vodenju postopka poenostavljene prisilne poravnave.
postopek osebnega stečaja – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – način prodaje – nezavezujoče zbiranje ponudb
V postopku osebnega stečaja je potrebno upoštevati tudi zaščito stečajnega dolžnika ter zagotoviti njegove vsaj minimalne materialne pogoje za dostojno življenje. Ni pa mogoče mimo dejstva, da nepremičnine očitno ni mogoče prodati na način, kot je to poskušalo storiti sodišče prve stopnje do sedaj. Nezavezujoče zbiranje ponudb je namenjeno ugotovitvi, po kakšni ceni je nepremičnino sploh mogoče prodati. Šele, ko bo to jasno, bo sodišče odločalo o tem, ali se prodaja opravi in pod kakšnimi pogoji. Kupca za nepremičnino več kot očitno do sedaj ni bilo mogoče najti, ponavljanje načinov prodaj, ki so se že izkazali za neuspešne, pa zgolj podaljšuje postopek ter viša stroške, ki v zvezi s tem nastajajo.
obrazložitev sodbe – razlogi o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vročanje – kraj dejanskega bivanja
Sodba mora, da bi bila sposobna za preizkus, vsebovati pravno podlago za odločitev ter odločilna dejstva. Iz sodbe mora biti razvidno tudi to, na kakšen način je sodišče odločilna dejstva ugotovilo in kako je te ugotovitve povezalo s pravnimi pravili.
SPZ pooblastila upravniku, da pravne posle glede upravljanja sklepa v svojem imenu (in za račun etažnih lastnikov), ne daje. Za tako pooblastilo upravniku se morajo etažni lastniki odločiti v pogodbi o upravljanju.
Pri poslih, ki jih upravnik po pooblastilu etažnih lastnikov opravlja (ločijo se na posle rednega in izrednega upravljanja), upravnik stopa v obligacijska razmerja s tretjimi osebami. Obseg pooblastila upravniku v poslih upravljanja, kar je nesporno tudi naročilo popravila vročevodne cevi v tej zadevi, je zato treba ugotoviti v vsakem konkretnem primeru posebej.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je gospodarska družba v minulih letih poslovala in izkazovala ob koncu obračunskega obdobja minus v manjšem obsegu v primerjavi s celotnim poslovanjem, to pomeni, da bo zmogla plačilo 10,00 EUR znižane sodne takse za pritožbo. Po 11. členu ZST-1 pa pravne osebe, ki posluje, tudi ni mogoče v celoti oprostiti plačila sodnih taks.
Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da izvršitelj izvršilnih dejanj sploh še ne bi smel opravljati, ker sklep o izvršbi še ni pravnomočen, saj se po izrecni določbi 1. odstavka 46. člena ZIZ izvršba začne opravljati še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ drugačne ureditve pri rubežu premičnin ne določa, zato je izvršitelj pravilno in zakonito začel opravljati svoje delo.
Utemeljen pa je smiselni pritožbeni očitek, da je odločitev, da mora dolžnica s tem povezane stroške kot za izvršbo potrebne povrniti upniku, preuranjena. O dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi namreč še ni bilo odločeno, posledično pa tudi še ni pravnomočno odločeno o utemeljenosti predloga za izvršbo in s tem o dovoljenosti izvršbe. Sodišče zato tudi še ne more presoditi, ali so bili izvršilno dejanje rubeža in z njim povezani stroški izvršitelja res potrebni za izvršbo.