• Najdi
  • <<
  • <
  • 35
  • od 35
  • 681.
    VSL sklep I Cpg 1102/2013
    1.4.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0074746
    OZ člen 132, 168, 168/3. ZPP člen 212, 213, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    povrnitev premoženjske škode – izgubljeni dobiček – ugotavljanje izgubljenega dobička – ocena višine izgubljenega dobička – verjetnost – finančno načrtovanje poslovanja – hipotetični scenarij poteka poslovanja – normalen tek stvari – posebne okoliščine – analize stanja trga – variabilni odhodki – trditveno breme v zvezi s prihodki in odhodki – razlogi za zavrnitev dokazov – kršitev pravice do izjave – materialno procesno vodstvo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Ugotavljanje izgubljenega dobička ima veliko skupnih značilnosti s finančnim načrtovanjem poslovanja. Torej načrtovanjem izida poslovanja, ki ga bo gospodarski subjekt dosegel v prihodnosti. Verjetnost, da bi oškodovanec imel dobiček, če ne bi bilo škodnega dogodka, mora presegati 50 %. To je mogoče, ko gre za normalen tek stvari. V primeru posebnih okoliščin pa je potrebno ugotavljati z verjetnostjo, ki presega 50 % in dokazati, kakšen bi bil obseg poslovanja gospodarskega subjekta v primeru, ko je oškodovanec načrtoval, da bo začel izvajati novo dejavnost. Ta okoliščina se zatrjuje (in dokazuje) z ustreznimi analizami stanja trga.

    Oškodovanec (tožeča stranka) mora zatrjevati, kakšne prihodke bi imela, če ne bi bilo protipravnega ravnanja tožene stranke in kakšne odhodke bi imela prav zaradi tega poslovanja, ki pa jih sedaj ni imela (variabilni odhodki). Ne sme pa se upoštevati fiksnih stroškov, ki oškodovancu nastanejo ne glede na obseg poslovanja (npr. amortizacija).

    Pri ugotavljanju izgubljenega dobička gre vedno za ocene.

    Sodišče prve stopnje sicer samo sklepa, katere dokaze bo izvedlo in katere ne, vendar pa mora pri tem za svojo odločitev podati konsistentne razloge, sicer krši pravico stranke do izjave.
  • 682.
    VSL sklep I Cpg 2/2014
    1.4.2015
    USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081961
    URS člen 22, 23, 25. OZ člen 190. ZIZ člen 41a, 43. ZPP člen 319, 441.
    predlog za izvršbo na podlagi menice – umik izvršilnega predloga – umik po izdaji sklepa o izvršbi – sklep o ustavitvi izvršbe – neupravičena pridobitev – ustavna procesna jamstva – pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi
    Umik izvršilnega predloga po tem, ko je že izdan sklep o izvršbi, se nanaša le na drugo fazo izvršilnega postopka, t.j. na izvršilni del izvršbe in meri k ustavitvi, prekinitvi oziroma prenehanju vseh izvršilnih dejanj (ki so bila v trenutku umika še v teku) Sklep o ustavitvi izvršbe na podlagi upnikovega umika izvršilnega predloga tako pomeni le konec oprave izvršbe in nima nobenega vpliva na veljavnost oziroma pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi niti ni z njim v relevantni zvezi.

    Sklep o ustavitvi izvršbe v primeru, ko je postopek odločanja o pravnih sredstvih še v teku, pomeni le konec oprave izvršbe in ne izvršilnega postopka v celoti. Izvršilni postopek se v takšnem primeru v celoti konča šele s pravnomočno odločitvijo o pravnih sredstvih, ki so bila do trenutka ustavitve izvršbe že vložena, pa o njih še ni bilo odločeno.

    Četudi je sklep o izvršbi na podlagi menice mogoče izvršiti pred njegovo pravnomočnostjo, je izvršba dopustna (opravičena) le pod pogojem, da sklep o izvršbi kasneje postane pravnomočen.
  • 683.
    VSL sodba IV Cp 173/2015
    1.4.2015
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083011
    ZZZDR člen 106, 129, 129a. ZPP člen 287, 413.
    določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – stiki – korist otroka – stroški izvedenca
    Preživninsko breme je glede na tožničine višje mesečne dohodke, ki so najmanj za tretjino višji od toženčevih, ustrezno razporejeno tako, da je toženec dolžan pokriti 40%, tožnica pa 60%.
  • 684.
    VSC sklep II Ip 71/2015
    1.4.2015
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0004011
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-9.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev dokaznega predloga - dogovor o odlogu plačila
    Čeprav je upnik ugovornim navedbam o doseženem dogovoru o odlogu plačila izrecno nasprotoval in jih označil kot poskus zavlačevanja izvršilnega postopka, bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati zakonitega zastopnika dolžnika, saj bi v primeru, če bi se trditve v ugovoru zoper sklep o izvršbi glede odloga plačila izkazale za resnične, to lahko privedlo do ugoditve ugovoru. Ker pa je po ugovornih zatrjevanjih med upnikom in dolžnikom tak dogovor bil sklenjen v ustni obliki, dokazovanje na drugačen način niti ni možno.
  • 685.
    VSL sodba II Cp 380/2015
    1.4.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076327
    OZ člen 369. ZPP člen 337, 337/1.
    poroštvo – solidarni porok – podpis poroštvene izjave – seznanitev z obveznostmi – zavarovanje rizika neplačila dolga – pretrganje zastaranja – nedovoljena pritožbena novota
    Solidarna poroka sta se bila dolžna pred podpisom poroštvene izjave sama seznaniti z obsegom obveznosti, za izpolnitev katere naj bi kot solidarna poroka jamčila. Če tega nista storila, nista ravnala z dolžno skrbnostjo in morata sama sebi pripisati posledice. Okoliščina, da sta računala na trajnejše sodelovanje, je glede vprašanja njune zadostne skrbnosti brezpredmetna.

    Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki zoper „neupoštevanje“ sklicevanja tožencev (solidarnih porokov) na zavarovanje (rizika neplačila dolga), ki naj bi ga imela tožnica sklenjenega pri banki. Takšen ugovor bi bil upošteven le, če bi tožnica iz tega naslova dobila karkoli poplačanega. Do tega pa ni prišlo, saj naj bi bilo zavarovalno razmerje prekinjeno (in zahtevek ni bil niti vložen). Okoliščina, zakaj se tožnica ni poplačala, pa se drugotoženke ne tiče (saj gre za „tuje“ pogodbeno razmerje). Iz katerega od sklenjenih jamčevanj (zavarovanj) bo poskušala doseči poplačilo neporavnanega dolga, je namreč (toženca nikoli nista navajala, da bi bilo v tem oziru med njimi dogovorjeno kaj drugega) „zgolj“ in „samo“ pravica tožnice.
  • 686.
    VDSS sodba Pdp 1691/2014
    1.4.2015
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0014194
    ZObr člen 92, 92/8, 93, 93/2.
    sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi - vračilo stroškov usposabljanja - vojak - vojaško strokovno usposabljanje
    Tožencu (vojaku) je na podlagi njegovega predloga predčasno sporazumno prenehala pogodba o zaposlitvi, ki jo je imel s tožečo stranko sklenjeno za dobo petih let. V sporazumu o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi sta se pravdni stranki dogovorili, da bo toženec povrnil tožeči stranki stroške, nastale v času temeljnega vojaškega strokovnega usposabljanja za vojaka. Zato je sodišče prve stopnje tožeči stranki utemeljeno prisodilo vtoževani znesek.
  • 687.
    VSC sklep II Ip 58/2015
    1.4.2015
    SODNE TAKSE
    VSC0004292
    ZST-1 člen 11, 11/2, 11/4, 11/5.
    delna oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe
    Čeprav iz bilance stanja na dan 31. 12. 2013 in izkaza poslovnega izida za leto 2013 izhaja, da se je obseg dolžnikovega poslovanja bistveno zmanjšal in da je v tem obdobju dolžnik ustvaril izgubo v višini 141.692,00 EUR, ki jo ob upoštevanju prenesenega čistega dobička iz preteklih let v višini 8.289,00 EUR znaša 133.403,00 EUR, je vendarle dolžnik tudi v letu 2013 imel 183.578,00 EUR čistih prihodkov od prodaje. Kljub temu, da je iz teh prihodkov od prodaje dolžnik moral pokrivati tudi stroške, ki so znašali več, kot dohodki od prodaje, ob izkazanem obsegu poslovanja tudi po oceni pritožbenega sodišča plačilo sodne takse v znesku 32,50 EUR ne bo ogrozilo dolžnikovega poslovanja.
  • 688.
    VSC sklep II Ip 82/2015
    1.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSC0004092
    ZFPPIPP člen 45, 131, 131/1, 132, 132/1, 221b, 221b/2.
    začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - vpliv na že začete postopke izvršbe
    Če je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo kljub procesni oviri že začetega postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom, nima zakonskega pooblastila, da samo sebi razveljavi sklep o dovolitvi izvršbe.
  • 689.
    VSM sklep I Ip 3/2015
    1.4.2015
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM0022567
    ZIZ člen 106, 143, 204.
    izterjava še ne zapadlih preživninskih dajatev – izvršba na nepremičnine
    Določba 204. člena ZIZ ne daje podlage za izterjavo bodočih preživninskih terjatev z izvršbo na nepremičnine. Odstop od splošnega pravila ZIZ, da se izvršba na podlagi izvršljive odločbe dovoli le za izterjavo zapadlih obveznosti, je izjema, ki je dovoljena le na podlagi izrecne zakonske določbe in takšni sta določbi 106. in 143. člena ZIZ. Medtem ko je določbo 204. člena ZIZ treba razlagati v kontekstu celotne 6. točke 13. poglavja II. dela ZIZ, ki ima drugačen namen.
  • 690.
    VSL sodba I Cp 114/2015
    1.4.2015
    STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0076331
    SPZ člen 48, 48/3. OZ člen 190.
    neupravičena pridobitev - povečanje vrednosti nepremičnine - zapadlost zahtevka graditelja z izgubo posesti nepremičnine
    Začetek teka zastaralnega roka je neločljivo povezan z zapadlostjo terjatve.
  • 691.
    VSL sodba II Cp 69/2015
    1.4.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
    VSL0076370
    URS člen 14, 15, 15/3, 34, 35, 39. OZ člen 131, 131/1.
    protipravnost ravnanja – uresničevanje in omejevanje pravic – varstvo časti in dobrega imena – svoboda izražanja
    Pri vprašanju protipravnosti ravnanja toženke je treba vzpostaviti ustrezno ravnovesje med pravico tožnice do varstva časti in dobrega imena (34. in 35. člen URS) in pravico toženke do svobode izražanja (39. člen URS). Pri tem je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera: čas oziroma kdaj naj bi prišlo do posega, medsebojne odnose povzročitelja škode in oškodovanca ter druge okoliščine primera. Pri tehtanju ni dovolj upoštevati le vsebino spornih izjav, treba je upoštevati kontekst, v katerem so bile zapisane, in ali so bile izzvane s predhodnim ravnanjem osebe, ki se čuti prizadeto.
  • 692.
    VSC sklep II Ip 57/2015
    1.4.2015
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0004347
    ZIZ člen 38, 38/5.
    nadaljnji izvršilni stroški - potrebnost za izvršbo - stroški upnika za prihod na narok zaradi ugotovitve dolžnikovega premoženja
    Potrebnost stroškov za izvršbo presoja sodišče od primera do primera. Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je bil vabljen na narok kot stranka, ki naj se v tej zadevi zglasi na sodišču, in da ne more pred narokom vedeti kakšne in če sploh bo dal dolžnik odgovore na zastavljena vprašanja. Vedeti pa tudi ne more, kako natančno bo dolžnika izprašalo sodišče. Sodišče na naroku izvaja dokaz - zaslišuje dolžnika, zato je smotrno in potrebno, da se upniku omogoči prisotnost in opravljanje procesnih dejanj na naroku. Upniku je treba omogočiti, da je na naroku prisoten sam oziroma s svojim pooblaščencem ter da se mu v okviru procesnih možnosti zagotovi, da zasleduje svoj pravni interes, da se najde premoženje, na katerem je možno opraviti izvršbo in nadaljnje poplačilo terjatve. Zato je udeležba upnika na naroku, na katerem se ugotavlja dolžnikovo premoženje, potrebna in je upnik upravičen do povrnitve stroškov v zvezi s tem narokom.
  • <<
  • <
  • 35
  • od 35