ZSPJS člen 32, 32/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-4, 97b, 97b/4, 100a. ZDR člen 204, 204/4.
dodatek za delo ponoči - dodatek za izmensko delo - vojak - ruski turnus
Tožnik (vojak) je delali v t. i. »ruskem turnusu« (delo je opravljal 12 ur, nato 24 ur počival, sledilo je 12 urno delo ponoči, zatem pa 48 urni počitek). Takšno delo se na podlagi četrtega odstavka 97.b člena ZObr šteje za delo v izmenah. Zato je tožnik upravičen do vtoževanega dodatka iz tega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0076325
ZPP člen 315, 339, 339/2, 339/2-15. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 76, 76/1, 77, 78, 79. Uredba o uniformi, položajnih oznakah in simbolih policije člen 2.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca – vmesna sodba – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – zmotna ugotovitev med strankama nespornih dejstev – organizacija delovnega procesa – zagotovitev garderobe delavcem – primerno obuvalo – zagotovitev varnosti in zdravja pri delu – policija
Predpis, ki zahteva od delodajalca, da mora zagotoviti garderobo v svojih prostorih, je Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih.
Če bi tožnica ne imela možnosti, da se v službi glede na zahtevnost intervencije, na katero jo je delodajalec napotil, preobuje v primerno obuvalo (bodisi da bi v službi zamenjala obuvalo, ki bi ga imela v garderobni omarici, bodisi da bi imela čas, da se gre domov preobuti v zimsko obuvalo), bi to kazalo na to, da je zavarovanec tožene stranke opustil svojo dolžnost organizirati delovni proces tako, da bi zagotovil varnost in zdravje pri delu.
ZPP člen 207, 207/1, 277, 318, 318/1. ZFPPIPP člen 301, 301/3, 301/7.
zamudna sodba - vročanje - pravna oseba - stečaj - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - rok za odgovor na tožbo
Po členu 207/1 ZPP ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. To pomeni, da je s 15. 5. 2013 prenehal teči tudi rok za odgovor na tožbo. Po členu 208/4 ZPP pa roki, ki so zaradi prekinitve postopka nehali teči, začnejo teči za prizadeto stranko v celoti znova, ko ji sodišče vroči sklep o nadaljevanju postopka. Sodišče prve stopnje je dne 17. 10. 2013 izdalo sklep, iz katerega izhaja, da se postopek, ki je bil zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko prekinjen z dnem 15. 5. 2013, nadaljuje z dnem 17. 10. 2013 in da se stečajno upraviteljico poziva, da prevzame predmetni postopek. Ta sklep je bil stečajni upraviteljici tožene stranke vročen 22. 10. 2013, kar glede na člen 208/4 ZPP pomeni, da je s 23. 10. 2013 začel toženi stranki znova teči 30-dnevni rok za odgovor na tožbo. Tožena stranka v tem roku odgovora na tožbo ni podala, zato je bil izpolnjen prvi od pogojev za izdajo zamudne sodbe.
Če bi bila pogodba sklenjena pod vplivom nedopustne grožnje, bi lahko stranka zahtevala razveljavitev pogodbe. Z golim zatrjevanjem, da je tožeča stranka tožence prisilila k sklenitvi kreditne pogodbe, ti ne morejo doseči zavrnitve zahtevka.
pripoznava terjatve – zastaranje glavne terjatve – zastaranje stranske terjatve – zastaranje zahtevka za plačilo zamudnih obresti
Petletni zastaralni rok, ki ga je določal 371. člen ZOR (sedaj 346. člen OZ), se je iztekel najkasneje v letu 2005, tožbo pa je tožnik vložil šele v letu 2013. Ker je zastarala glavna terjatev in ker usodo glavne terjatve deli tudi stranska terjatev (369. člen ZOR oziroma 344. člen OZ), je zastaral tudi zahtevek za plačilo zamudnih obresti.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
predlog za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – obstoj težko nadomestljive škode – uporaba sile – odpoved pogodbe o upravljanju
Zaradi odpovedi pogodbe o upravljanju tožeči stranki lahko nastaja običajna škoda. Zaradi dvojnega upravljanja taka škoda, ki jo zatrjuje tožeča stranka, lahko nastaja kvečjemu etažnim lastnikom, to je toženi stranki in ne tožeči stranki. V konkretnem primeru tudi ne gre za izjemno situacijo, ki bi opravičevala izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 8, 185, 185/1, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-12.
dokazna ocena – neprerekane trditve – sprememba tožbe – ponovno odločanje o isti stvari
Če pritožnica ne očita sodišču prve stopnje napačne presoje dokazov, pač pa le trdi, da ne glede na dokaz z izvedencem meni, da tožeča stranka ni ravnala dovolj skrbno, s pritožbenim razlogom zmotne ugotovitve dejanskega stanja ne more uspeti.
Sodišče ne more obdržati v veljavi celotnega sklepa o izvršbi, saj je odločitev o določitvi izvršitelja že pravnomočno razveljavljena.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074739
ZFPPIPP člen 264. OZ člen 1019, 1019/3.
odkup terjatev – obseg prenosa – vračanje preplačil – začetek stečajnega postopka – pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov – solidarno poroštvo – pobot – pogoji za pobot – prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka
Tožena stranka je sicer trdila, da je vsa plačila dolžnika G. (odkupljenih je bilo za 213.960,88 EUR terjatev, nakazil dolžnika pa je bilo za 266.161,10 EUR, torej za 52.200,22 EUR več) prejela še pred začetkom stečajnega postopka (in na ta način utemeljila terjatev tožene stranke), vendar bi tovrstno terjatev (tožene stranke) lahko pobotala na dan začetka stečajnega postopka le v primeru, če bi tudi sama imela terjatev do tožeče stranke, ki je zapadla do dneva začetka stečajnega postopka. V ta namen pa bi tožena stranka morala pojasniti, za zapiranje katerih terjatev, v kakšni višini in s kakšnim datumom zapadlosti je porabila znesek preplačila, katerega je še pred 3. 6. 2009 prejela od G. Samo na ta način bi namreč lahko definirala terjatev, ki jo je iz naslova solidarnega poroštva imela zoper tožečo stranko. Če dolžniki tožene stranke svojih zapadlih terjatev niso plačevali, je nastala obveznost tožeče stranke iz poroštva, za dopustnost pobotanja pa bi bilo potrebno ugotoviti, ali je nastala že pred začetkom stečajnega postopka.
Pri sklepčnosti tožbe gre za vprašanje materialnega prava. Presoja sklepčnosti tožbe zajema opredelitev življenjskega primera, na katerega se navezuje pravna posledica, opredelitev pravno relevantnih dejstva, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera ter subsumpcijo teh dejstev pod pravno normo.
Tožba tudi ni nesklepčna, ker v tožbenem zahtevku niso navedeni mesečni zneski uporabnin in njihova zapadlost, saj pri denarnih zahtevkih to ni potrebno, pač pa je za sklepčnost tožbe bistveno, da identifikacija denarnih zahtevkov izhaja iz trditvene podlage tožbe.
višina odškodnine po prostem preudarku – pravilo o dokaznem bremenu – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po določbi 216. člena ZPP se o višini odškodnine lahko odloči po prostem preudarku le, če se višina ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami, ali če se višina da ugotoviti le pretirano zamudno ali v povezavi z nesorazmernimi stroški, ta zahtevek pa predstavlja glede na celotni zahtevek le njegov neznatni del. V kolikor ni izpolnjen vsaj en od prej predstavljenih pogojev, višine odškodnine ni možno določiti po prostem preudarku, ampak sodišče o tem odloči po pravilu o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076334
ZMZPP člen 30. OZ člen 892, 894. ZPP člen 315.
vmesna sodba – egiptovsko pravo – kraj škodnega dogodka – kraj sklenitve pogodbe – zastaranje odškodninske terjatve – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – nezgoda med vožnjo z jeepom – izlet z vožnjo z jeepom po puščavi – odgovornost organizatorja izleta – varnostni pas – pogodba o organiziranju potovanja – omejitev odgovornosti organizatorja potovanja – skrbnost organizatorja potovanja – soprispevek oškodovanca
Ob dejstvu, da sta obe pravdni stranki z domicilom v Republiki Sloveniji, obravnavano škodno razmerje nima tesnejše zveze z nekim drugim pravom od slovenskega. Tožeča stranka pa si je slovensko pravo utemeljeno izbrala kot zanjo ugodnejše pravo, saj je posledica (škoda iz obravnavanega škodnega dogodka) kot prebivalki Republike Slovenije nastala v Sloveniji, toženi stranki pa je bil kraj posledice znan, saj ji je bilo nedvomno znano, da ima tožnica bivališče v Republiki Sloveniji.
Zdravstvena ustanova, kjer je bila postavljena napačna diagnoza, ni nekdo tretji, ampak lečeča ustanova in morebitne njene napake pri zdravljenju ne morejo biti v škodo tožnice kot osebe na zdravljenju v smeri pretrganja vzročne zveze in s tem zgodnejšega nastopa roka, od katerega prične teči zastaranje odškodninske terjatve. Relevantno je, kdaj so bile posledice poškodbe znane subjektivno tožnici in iz takšnega stališča je pravilno izhajalo tudi sodišče prve stopnje.