Za neformalni pogovor z otrokom se odloči sodnik glede na starost otroka in glede na druge okoliščine, nikakor pa to ni obveznost sodišča v vsakem primeru.
Stiki ne morejo biti določeni eventualno, v odvisnosti od dogovora, pogojno; morajo biti natančno opredeljeni, še zlasti, če je zaupanje med obema roditeljema porušeno in je nujna komunikacija slaba.
Vprašanje, ali zna mati reševati šolske naloge mladoletne hčerke in ali lahko z njo smuča, za izvajanje pravice do stikov ni pomembno, saj bi sicer po tem argumentu, razvitem do absurda, stike lahko imel le ustrezno inteligenten roditelj, ki obvlada športne veščine, kakršnih je vajen oz. kakršne obvlada otrok.
sklep o zavarovanju - začasna odredba - denarna kazen - upravljanje večstanovanjske stavbe - prenehanje pogodbe o opravljanju upravniških storitev - predaja poslov - prenos sredstev - račun, ki ga vodi na novo izbrani upravnik - sredstva rezervnega sklada - vodenje sredstev računa rezervnega sklada - poseben transakcijski račun - zakonska dolžnost
V 1. odstavku 42. člena SZ-1 je sicer res določeno, da mora upravnik zagotoviti, da se vsa vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu (kar naj račun iz začasne odredbe ne bi bil), vendar pa navedeno ne odvezuje dolžnika naložene obveznosti, da ta sredstva upniku nakaže na njegov račun. Upnik ima namreč v nadaljevanju zakonsko dolžnost, da jih prenakaže na poseben transakcijski račun.
ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 134, 134/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - izredna odpoved delavca - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu vtoževala odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in odškodnino v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, na podlagi drugega odstavka 112. člena ZDR, ker je toženi stranki podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 112. člena ZDR. Tožena stranka tožnici trikrat zaporedoma ni izplačala plačila za delo ob zakonsko dogovorjenem roku. Zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana skladno z določbo 112. člena ZDR, s tem pa je bil podan tudi pravni temelj za odločanje o vtoževani odpravnini in odškodnini, ki sta bili opredeljeni v drugem odstavku 112. člena ZDR.
NEPRAVDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0076336
ZZK-1 člen 11. ZVEtL člen 24. SZ-1 člen 3, 3/3, 5, 20, 21, 21/1, 22, 32.
vzpostavitev etažne lastnine – evidentiranje prostora za dvigalo – prostor za dvigalo kot splošni skupni del stavbe – kletni prostori kot posamezni deli stavbe
Iz določb SZ-1 nedvomno izhaja, da so skupni deli stavbe praviloma v solasti vseh etažnih lastnikov, drugačna ureditev, to je nastanek in obstoj posebnih skupnih delov, ki so solastnina zgolj nekaterih izmed njih, pa je predpisana kot izjema. Le ob soglasju vseh etažnih lastnikov, če določen del služi le nekaterim etažnim lastnikom, je mogoče oblikovanje posebnega skupnega dela.
osebni stečaj – sklep o začetku postopka osebnega stečaja – predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – pravica upravitelja do pritožbe – odmera nagrade stečajnemu upravitelju
Iz določbe 7. odstavka 233. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. odstavkom 383. člena ZFPPIPP jasno izhaja, da s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja sodišče ne odloča o nagradi upravitelju. Posledično sklep o začetku postopka osebnega stečaja, ki vsebuje odločbo o plačilih v breme proračuna, ni sklep o odmeri nadomestil, vključenih v nagrado, zoper katere zakon upravitelju daje pravico do pritožbe.
Upravitelj ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon, zoper sklep po 7. odstavku 233. člena ZFPPIPP pa take pravice nima.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083663
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4. ZPP člen 249.
delitev stvari v solastnini – fizična delitev – civilna delitev – upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin – sporazum dela solastnikov – pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej ponovno preveriti zatrjevane upravičene interese vsakega posameznega solastnika, da namesto civilne delitve solastne nepremične pripadejo v celoti njemu. Pri ugotavljanju vrednosti nepremičnin bo moralo na primeren način upoštevati tudi načrtovano gradnjo in z njo povezane donose, saj bo le tako lahko uravnovesilo položaj vseh treh solastnikov pri delitvi solastnine.
Pri sklepčnosti tožbe gre za vprašanje materialnega prava. Presoja sklepčnosti tožbe zajema opredelitev življenjskega primera, na katerega se navezuje pravna posledica, opredelitev pravno relevantnih dejstva, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera ter subsumpcijo teh dejstev pod pravno normo.
Tožba tudi ni nesklepčna, ker v tožbenem zahtevku niso navedeni mesečni zneski uporabnin in njihova zapadlost, saj pri denarnih zahtevkih to ni potrebno, pač pa je za sklepčnost tožbe bistveno, da identifikacija denarnih zahtevkov izhaja iz trditvene podlage tožbe.
Odškodninska terjatev posameznega etažnega lastnika do drugih etažnih lastnikov ni pobotljiva z njihovo terjatvijo do njega za vplačilo sredstev v rezervni sklad.
denarna kazen – kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča – žalitev sodišča kot pravni standard – pravdni postopek – upravni postopek
Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni treba ugotoviti, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju namena 109. člena ZPP je objektivni vidik, in sicer ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča. Pojem „žalitev sodišča“ je pravni standard. Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji.
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo na določilo 3. odstavka 111. člena ZUP, vendar ureja sankcioniranje žaljivih vlog podanih v pravdnem postopku 109. člen ZPP.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074739
ZFPPIPP člen 264. OZ člen 1019, 1019/3.
odkup terjatev – obseg prenosa – vračanje preplačil – začetek stečajnega postopka – pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov – solidarno poroštvo – pobot – pogoji za pobot – prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka
Tožena stranka je sicer trdila, da je vsa plačila dolžnika G. (odkupljenih je bilo za 213.960,88 EUR terjatev, nakazil dolžnika pa je bilo za 266.161,10 EUR, torej za 52.200,22 EUR več) prejela še pred začetkom stečajnega postopka (in na ta način utemeljila terjatev tožene stranke), vendar bi tovrstno terjatev (tožene stranke) lahko pobotala na dan začetka stečajnega postopka le v primeru, če bi tudi sama imela terjatev do tožeče stranke, ki je zapadla do dneva začetka stečajnega postopka. V ta namen pa bi tožena stranka morala pojasniti, za zapiranje katerih terjatev, v kakšni višini in s kakšnim datumom zapadlosti je porabila znesek preplačila, katerega je še pred 3. 6. 2009 prejela od G. Samo na ta način bi namreč lahko definirala terjatev, ki jo je iz naslova solidarnega poroštva imela zoper tožečo stranko. Če dolžniki tožene stranke svojih zapadlih terjatev niso plačevali, je nastala obveznost tožeče stranke iz poroštva, za dopustnost pobotanja pa bi bilo potrebno ugotoviti, ali je nastala že pred začetkom stečajnega postopka.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek o reviziji – predlog za obročno plačilo – predlog za odlog plačila do zaključka postopka – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – kreditne obveznosti – ugotavljanje premoženjskega stanja
Pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca se ne upoštevajo niti kreditne niti druge obveznosti, kot je plačila stroškov postopka nasprotni stranki, saj ZST-1 ne predvideva, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju premoženjskega stanja predlagatelja in njegovih družinskih članov presojati tudi njihove izdatke, kar je tudi v skladu z uveljavljenim stališčem sodne prakse.
gradbena pogodba za rekonstrukcijo prizidka – plačilo za dodatno opravljena dela – konkretizacija navedb – substanciranje trditev – odgovor na navedbe
Konkretni ugovori tožene stranke na tožnikove pavšalne navedbe so terjali substancirane trditve glede vseh odločilnih dejstev, torej o vzrokih za nujnost del, opredeljenih po količini in ceni, obstoj katerih bi nato sodišče preizkusilo v dokaznem postopku.