• Najdi
  • <<
  • <
  • 35
  • od 35
  • 681.
    VSL sklep IV Cp 560/2015
    1.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083579
    ZPP člen 11, 11/4, 109, 109/1.
    kaznovanje – žalitev sodišča
    Dopis, da [sodnica] „zelo rada zlorablja pooblastilo [...] ali pa zafrkava ljudi, ki ravno tako plačujejo denar za izplačilo [sodniških] plač, […] da bodisi rada potvarja dejstva ali pa ne zna brati ali pa so za [njo] davkoplačevalci navadna raja, ki jo lahko iz sodniških višav zafrkava[] po mili volji […] [da] očitno ima[] v delovnem času dovolj prostega časa, da po okriljem sodišča rešuje[] svoje privatne zadeve […] da naj resno razmisli o svojem odstopu in celo o vrnitvi magisterija, saj s svojim početjem povzroča[] samo škodo in poštenim ljudem krade[] čas, je brez kakršnegakoli drugega pomena kot le, da izraža omalovaževanje in žaljenje razpravljajoče sodnice. Pošiljatelj dopisa sploh ni stranka tega postopka, zato njegovega ravnanja ni niti v najmanjši možni meri moč pripisati pretirano čustveni reakciji ob obrambi lastnih pravic.
  • 682.
    VSL sodba IV Cp 560/2015
    1.4.2015
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083578
    ZPP člen 80, 409, 410. ZZZDR člen 106a, 129, 129a, 131c, 132.
    določitev stikov – natančnost določitve – neformalni razgovor z otrokom – višina preživnine
    Za neformalni pogovor z otrokom se odloči sodnik glede na starost otroka in glede na druge okoliščine, nikakor pa to ni obveznost sodišča v vsakem primeru.

    Stiki ne morejo biti določeni eventualno, v odvisnosti od dogovora, pogojno; morajo biti natančno opredeljeni, še zlasti, če je zaupanje med obema roditeljema porušeno in je nujna komunikacija slaba.

    Vprašanje, ali zna mati reševati šolske naloge mladoletne hčerke in ali lahko z njo smuča, za izvajanje pravice do stikov ni pomembno, saj bi sicer po tem argumentu, razvitem do absurda, stike lahko imel le ustrezno inteligenten roditelj, ki obvlada športne veščine, kakršnih je vajen oz. kakršne obvlada otrok.
  • 683.
    VSM sklep I Ip 3/2015
    1.4.2015
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM0022567
    ZIZ člen 106, 143, 204.
    izterjava še ne zapadlih preživninskih dajatev – izvršba na nepremičnine
    Določba 204. člena ZIZ ne daje podlage za izterjavo bodočih preživninskih terjatev z izvršbo na nepremičnine. Odstop od splošnega pravila ZIZ, da se izvršba na podlagi izvršljive odločbe dovoli le za izterjavo zapadlih obveznosti, je izjema, ki je dovoljena le na podlagi izrecne zakonske določbe in takšni sta določbi 106. in 143. člena ZIZ. Medtem ko je določbo 204. člena ZIZ treba razlagati v kontekstu celotne 6. točke 13. poglavja II. dela ZIZ, ki ima drugačen namen.
  • 684.
    VSL sodba I Cp 114/2015
    1.4.2015
    STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0076331
    SPZ člen 48, 48/3. OZ člen 190.
    neupravičena pridobitev - povečanje vrednosti nepremičnine - zapadlost zahtevka graditelja z izgubo posesti nepremičnine
    Začetek teka zastaralnega roka je neločljivo povezan z zapadlostjo terjatve.
  • 685.
    VSL sklep I Ip 499/2015
    1.4.2015
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0066180
    ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6. ZPP člen 154.
    izvršilni stroški - načelo uspeha v sporu - stroški ugovora - odgovornost dolžnikovega delodajalca
    Določba 6. odstavka 38. člena ZIZ ne ukinja uspeha strank kot splošnega merila za odločanje o povrnitvi stroškov, temveč vzporedno uvaja še ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom "ne glede na izid" postopka. Ni pa mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških vsega postopka, neodvisno od njegovega izida, torej tudi v nasprotju z uspehom strank v postopku glede na njegovih izid in s tem širiti dejansko podlago odločanja o stroških na ugotavljanje in vrednotno ocenjevanje tudi tistih ravnanj ali opustitev strank (oziroma v konkretnem primeru sodišča) pred začetkom postopka, ki so vplivala na njegov tak ali drugačen izid.
  • 686.
    VSL sodba I Cp 769/2015
    1.4.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0076315
    OZ člen 344, 346, 364. ZOR člen 369, 371.
    pripoznava terjatve – zastaranje glavne terjatve – zastaranje stranske terjatve – zastaranje zahtevka za plačilo zamudnih obresti
    Petletni zastaralni rok, ki ga je določal 371. člen ZOR (sedaj 346. člen OZ), se je iztekel najkasneje v letu 2005, tožbo pa je tožnik vložil šele v letu 2013. Ker je zastarala glavna terjatev in ker usodo glavne terjatve deli tudi stranska terjatev (369. člen ZOR oziroma 344. člen OZ), je zastaral tudi zahtevek za plačilo zamudnih obresti.
  • 687.
    VDSS sklep Pdp 1003/2014
    1.4.2015
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0013724
    ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
    zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
    Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
  • 688.
    VSL sklep I Cp 43/2015
    1.4.2015
    DEDNO PRAVO
    VSL0083639
    ZD člen 162.
    dedovanje – določitev dediča – ustanovitev dedne pravice v korist pokojnega dediča
    Odločitev sodišča, da v primeru, ko dedič med zapuščinskim postopkom umre, v njegovo korist ustanovi dedno pravico, nima pravne podlage in je zato napačna.
  • 689.
    VSL sklep I Cpg 1102/2013
    1.4.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0074746
    OZ člen 132, 168, 168/3. ZPP člen 212, 213, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    povrnitev premoženjske škode – izgubljeni dobiček – ugotavljanje izgubljenega dobička – ocena višine izgubljenega dobička – verjetnost – finančno načrtovanje poslovanja – hipotetični scenarij poteka poslovanja – normalen tek stvari – posebne okoliščine – analize stanja trga – variabilni odhodki – trditveno breme v zvezi s prihodki in odhodki – razlogi za zavrnitev dokazov – kršitev pravice do izjave – materialno procesno vodstvo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Ugotavljanje izgubljenega dobička ima veliko skupnih značilnosti s finančnim načrtovanjem poslovanja. Torej načrtovanjem izida poslovanja, ki ga bo gospodarski subjekt dosegel v prihodnosti. Verjetnost, da bi oškodovanec imel dobiček, če ne bi bilo škodnega dogodka, mora presegati 50 %. To je mogoče, ko gre za normalen tek stvari. V primeru posebnih okoliščin pa je potrebno ugotavljati z verjetnostjo, ki presega 50 % in dokazati, kakšen bi bil obseg poslovanja gospodarskega subjekta v primeru, ko je oškodovanec načrtoval, da bo začel izvajati novo dejavnost. Ta okoliščina se zatrjuje (in dokazuje) z ustreznimi analizami stanja trga.

    Oškodovanec (tožeča stranka) mora zatrjevati, kakšne prihodke bi imela, če ne bi bilo protipravnega ravnanja tožene stranke in kakšne odhodke bi imela prav zaradi tega poslovanja, ki pa jih sedaj ni imela (variabilni odhodki). Ne sme pa se upoštevati fiksnih stroškov, ki oškodovancu nastanejo ne glede na obseg poslovanja (npr. amortizacija).

    Pri ugotavljanju izgubljenega dobička gre vedno za ocene.

    Sodišče prve stopnje sicer samo sklepa, katere dokaze bo izvedlo in katere ne, vendar pa mora pri tem za svojo odločitev podati konsistentne razloge, sicer krši pravico stranke do izjave.
  • 690.
    VSL sklep I Cpg 2/2014
    1.4.2015
    USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081961
    URS člen 22, 23, 25. OZ člen 190. ZIZ člen 41a, 43. ZPP člen 319, 441.
    predlog za izvršbo na podlagi menice – umik izvršilnega predloga – umik po izdaji sklepa o izvršbi – sklep o ustavitvi izvršbe – neupravičena pridobitev – ustavna procesna jamstva – pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi
    Umik izvršilnega predloga po tem, ko je že izdan sklep o izvršbi, se nanaša le na drugo fazo izvršilnega postopka, t.j. na izvršilni del izvršbe in meri k ustavitvi, prekinitvi oziroma prenehanju vseh izvršilnih dejanj (ki so bila v trenutku umika še v teku) Sklep o ustavitvi izvršbe na podlagi upnikovega umika izvršilnega predloga tako pomeni le konec oprave izvršbe in nima nobenega vpliva na veljavnost oziroma pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi niti ni z njim v relevantni zvezi.

    Sklep o ustavitvi izvršbe v primeru, ko je postopek odločanja o pravnih sredstvih še v teku, pomeni le konec oprave izvršbe in ne izvršilnega postopka v celoti. Izvršilni postopek se v takšnem primeru v celoti konča šele s pravnomočno odločitvijo o pravnih sredstvih, ki so bila do trenutka ustavitve izvršbe že vložena, pa o njih še ni bilo odločeno.

    Četudi je sklep o izvršbi na podlagi menice mogoče izvršiti pred njegovo pravnomočnostjo, je izvršba dopustna (opravičena) le pod pogojem, da sklep o izvršbi kasneje postane pravnomočen.
  • 691.
    VSL sodba II Cp 170/2015
    1.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083580
    ZPP člen 451, 452, 456, 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi
    Uveljavljanje relativnih bistvenih kršitev v sporu majhne vrednosti v pritožbenem postopku ni dovoljeno.
  • 692.
    VSL sklep I Cp 818/2015
    1.4.2015
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0076319
    ZIZ člen 272.
    predlog za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – obstoj težko nadomestljive škode – uporaba sile – odpoved pogodbe o upravljanju
    Zaradi odpovedi pogodbe o upravljanju tožeči stranki lahko nastaja običajna škoda. Zaradi dvojnega upravljanja taka škoda, ki jo zatrjuje tožeča stranka, lahko nastaja kvečjemu etažnim lastnikom, to je toženi stranki in ne tožeči stranki. V konkretnem primeru tudi ne gre za izjemno situacijo, ki bi opravičevala izdajo začasne odredbe.
  • <<
  • <
  • 35
  • od 35