• Najdi
  • <<
  • <
  • 35
  • od 35
  • 681.
    VDSS sodba Pdp 1447/2014
    1.4.2015
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0014102
    ZSPJS člen 32, 32/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-4, 97b, 97b/4, 100a. ZDR člen 204, 204/4.
    dodatek za delo ponoči - dodatek za izmensko delo - vojak - ruski turnus
    Tožnik (vojak) je delali v t. i. »ruskem turnusu« (delo je opravljal 12 ur, nato 24 ur počival, sledilo je 12 urno delo ponoči, zatem pa 48 urni počitek). Takšno delo se na podlagi četrtega odstavka 97.b člena ZObr šteje za delo v izmenah. Zato je tožnik upravičen do vtoževanega dodatka iz tega naslova.
  • 682.
    VSL sodba I Cp 45/2015
    1.4.2015
    STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0083626
    SPZ člen 118, 118/4, 118/5. SZ-1 člen 30, 30/1, 44, 44/1. OZ člen 311.
    upravnik – zastopanje etažnih lastnikov – rezervni sklad – pobotanje – nepobotljivost terjatev
    Odškodninska terjatev posameznega etažnega lastnika do drugih etažnih lastnikov ni pobotljiva z njihovo terjatvijo do njega za vplačilo sredstev v rezervni sklad.
  • 683.
    VSC sklep Cpg 62/2015
    1.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0004093
    ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1.
    obrazložitev sodbe in sklepa o stroških
    Odločitev o pravdnih stroških je sodišče prve stopnje obrazložilo le z navedbo pravne podlage zanjo in ugotovitvijo, da je tožena stranka v pravdi v celoti uspela. Taka obrazložitev sodišča prve stopnje pa je preskopa.
  • 684.
    VSL sklep I Cpg 475/2014
    1.4.2015
    GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
    VSL0080583
    OZ člen 105, 105/2, 250, 336, 349. ZFPPIPP člen 217. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 57, 63, 64, 65, 118.
    gradbena pogodba - zastaranje terjatve iz gradbene pogodbe - potrjena prisilna poravnava začasne situacije - plačevanje na podlagi začasnih situacij - primeren dodaten rok za odstop - pogodbena kazen - različni vzroki za zamudo - zamuda zaradi drugih izvajalcev - uzance
    Zastaranje terjatve plačila del iz gradbene pogodbe začne teči prvi dan po dnevu, ko je lahko izvajalec del zahteval izplačilo na podlagi končnega obračuna, ne glede na to, ali je bilo dogovorjeno izplačilo z začasnimi situacijami. Utrjeno stališče sodne prakse je, da začne zastaranje terjatve iz gradbene pogodbe teči prvi dan po dnevu, ko je bil sestavljen končni obračun oziroma po izteku primernega roka od dneva, ko so bila dela končana in v katerem je bilo mogoče sestaviti obračun.

    Dogovor o plačevanju na podlagi situacij je po svoji pravni naravi dogovor o izplačevanju akontacij na račun izvedenih del.

    Za plačilo pogodbene kazni je pomembno, ali je bil vzrok za zamudo tožnice (samo) zamuda drugih izvajalcev, torej ali je sama zašla v zamudo, ker del ni mogla opraviti pred dokončanjem del drugih izvajalcev. Na končno (skupno) zamudo s končanjem del vplivajo namreč različni vzroki (med katerimi lahko nekateri izvirajo tudi iz izvajalčeve sfere), zato je v zvezi s posameznim vzrokom za zamudo dosledneje govoriti o obdobju zamude, ki ga ta vzrok povzroči. Tudi če izvajalec za posamezen vzrok zamude ne odgovarja, ta vzrok objektivno povzroči prekoračitev pogodbenega roka za končanje del. Če izvajalec za določeno obdobje za zamudo ne odgovarja, pa ima to enak učinek, kot če bi se pogodbeni rok za končanje del podaljšal za enako obdobje in mu ni mogoče naložiti plačila pogodbene kazni.
  • 685.
    VSL sklep II Cp 543/2015
    1.4.2015
    SODNE TAKSE
    VSL0076320
    ZST-1 člen 11, 11/1.
    predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek o reviziji – predlog za obročno plačilo – predlog za odlog plačila do zaključka postopka – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – kreditne obveznosti – ugotavljanje premoženjskega stanja
    Pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca se ne upoštevajo niti kreditne niti druge obveznosti, kot je plačila stroškov postopka nasprotni stranki, saj ZST-1 ne predvideva, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju premoženjskega stanja predlagatelja in njegovih družinskih članov presojati tudi njihove izdatke, kar je tudi v skladu z uveljavljenim stališčem sodne prakse.
  • 686.
    VSL sodba I Cpg 771/2014
    1.4.2015
    STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0074739
    ZFPPIPP člen 264. OZ člen 1019, 1019/3.
    odkup terjatev – obseg prenosa – vračanje preplačil – začetek stečajnega postopka – pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov – solidarno poroštvo – pobot – pogoji za pobot – prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka
    Tožena stranka je sicer trdila, da je vsa plačila dolžnika G. (odkupljenih je bilo za 213.960,88 EUR terjatev, nakazil dolžnika pa je bilo za 266.161,10 EUR, torej za 52.200,22 EUR več) prejela še pred začetkom stečajnega postopka (in na ta način utemeljila terjatev tožene stranke), vendar bi tovrstno terjatev (tožene stranke) lahko pobotala na dan začetka stečajnega postopka le v primeru, če bi tudi sama imela terjatev do tožeče stranke, ki je zapadla do dneva začetka stečajnega postopka. V ta namen pa bi tožena stranka morala pojasniti, za zapiranje katerih terjatev, v kakšni višini in s kakšnim datumom zapadlosti je porabila znesek preplačila, katerega je še pred 3. 6. 2009 prejela od G. Samo na ta način bi namreč lahko definirala terjatev, ki jo je iz naslova solidarnega poroštva imela zoper tožečo stranko. Če dolžniki tožene stranke svojih zapadlih terjatev niso plačevali, je nastala obveznost tožeče stranke iz poroštva, za dopustnost pobotanja pa bi bilo potrebno ugotoviti, ali je nastala že pred začetkom stečajnega postopka.
  • 687.
    VSL sklep Cst 192/2015
    1.4.2015
    STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0073506
    ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/4, 122, 122/1, 122/1-2, 127, 127/2, 127/2-2, 231, 235, 235/2, 236, 236/1.
    predlog za začetek stečajnega postopka - pravna oseba - upravičeni predlagatelj - delavec - procesna legitimacija - pravni interes - domneva trajnejše nelikvidnosti - zakonska domneva - insolventnost - prepozna pritožba
    Ker gre za neizpodbojno domnevo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti, bi se začetku stečajnega postopka dolžnik lahko pravočasno uprl le z vložitvijo ugovora, v katerem bi izpodbijal podlago za domnevo trajnejše nelikvidnosti, tako imenovano domnevno bazo. Trditi in izkazati bi moral, da ima zaposlenih več delavcev, ki jim minimalne plače, davke in prispevke redno obračunava oziroma plačuje oziroma z njimi ne zamuja več kot dva meseca. Ker tega dolžnik ni storil, prvostopenjskemu sodišču ni bilo treba ugotavljati insolventnosti dolžnika.
  • 688.
    VSL sodba II Cp 3405/2014
    1.4.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0076330
    OZ člen 86, 99, 119, 119/1.
    oderuška pogodba – ničnost – izpodbojnost – zmota – prevara – grožnja – nemoralnost pogodbe
    Ker OZ v primeru hibe pravnega posla, ki je posledica ravnanj, kot ga toženec očita tožnici, predpisuje drugo, milejšo sankcijo, to je izpodbojnost, ni mogoče uveljavljati ničnosti pod plaščem domnevno nemoralnega ravnanja sopogodbenika.
  • 689.
    VSL sklep I Cp 850/2015
    1.4.2015
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0076360
    ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – odhod najemnikov iz stanovanja – težko nadomestljiva škoda – grozeče nasilje – vstop v stanovanje – poskus menjave ključavnice na vratih
    Zaradi odhoda najemnikov iz stanovanja tožniku ne grozi težko nadomestljiva škoda, ker se ta lahko povrne kot denarna odškodnina.
  • 690.
    VSL sklep I Cp 764/2015
    1.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK
    VSL0076323
    ZPP člen 11, 109. ZUP člen 111.
    denarna kazen – kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča – žalitev sodišča kot pravni standard – pravdni postopek – upravni postopek
    Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni treba ugotoviti, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju namena 109. člena ZPP je objektivni vidik, in sicer ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča. Pojem „žalitev sodišča“ je pravni standard. Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji.

    Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo na določilo 3. odstavka 111. člena ZUP, vendar ureja sankcioniranje žaljivih vlog podanih v pravdnem postopku 109. člen ZPP.
  • 691.
    VSL sklep I Cp 140/2015
    1.4.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076338
    ZPP člen 215, 216, 339, 339/2, 339-2/14.
    višina odškodnine po prostem preudarku – pravilo o dokaznem bremenu – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Po določbi 216. člena ZPP se o višini odškodnine lahko odloči po prostem preudarku le, če se višina ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami, ali če se višina da ugotoviti le pretirano zamudno ali v povezavi z nesorazmernimi stroški, ta zahtevek pa predstavlja glede na celotni zahtevek le njegov neznatni del. V kolikor ni izpolnjen vsaj en od prej predstavljenih pogojev, višine odškodnine ni možno določiti po prostem preudarku, ampak sodišče o tem odloči po pravilu o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).
  • 692.
    VSL sodba II Cp 170/2015
    1.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083580
    ZPP člen 451, 452, 456, 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi
    Uveljavljanje relativnih bistvenih kršitev v sporu majhne vrednosti v pritožbenem postopku ni dovoljeno.
  • <<
  • <
  • 35
  • od 35