MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076334
ZMZPP člen 30. OZ člen 892, 894. ZPP člen 315.
vmesna sodba – egiptovsko pravo – kraj škodnega dogodka – kraj sklenitve pogodbe – zastaranje odškodninske terjatve – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – nezgoda med vožnjo z jeepom – izlet z vožnjo z jeepom po puščavi – odgovornost organizatorja izleta – varnostni pas – pogodba o organiziranju potovanja – omejitev odgovornosti organizatorja potovanja – skrbnost organizatorja potovanja – soprispevek oškodovanca
Ob dejstvu, da sta obe pravdni stranki z domicilom v Republiki Sloveniji, obravnavano škodno razmerje nima tesnejše zveze z nekim drugim pravom od slovenskega. Tožeča stranka pa si je slovensko pravo utemeljeno izbrala kot zanjo ugodnejše pravo, saj je posledica (škoda iz obravnavanega škodnega dogodka) kot prebivalki Republike Slovenije nastala v Sloveniji, toženi stranki pa je bil kraj posledice znan, saj ji je bilo nedvomno znano, da ima tožnica bivališče v Republiki Sloveniji.
Zdravstvena ustanova, kjer je bila postavljena napačna diagnoza, ni nekdo tretji, ampak lečeča ustanova in morebitne njene napake pri zdravljenju ne morejo biti v škodo tožnice kot osebe na zdravljenju v smeri pretrganja vzročne zveze in s tem zgodnejšega nastopa roka, od katerega prične teči zastaranje odškodninske terjatve. Relevantno je, kdaj so bile posledice poškodbe znane subjektivno tožnici in iz takšnega stališča je pravilno izhajalo tudi sodišče prve stopnje.
ZIZ člen 270, 270/2. ZPP člen 163, 163/6, 339, 339/2, 339/2-8.
začasne odredbe – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve nepremičnin – razpolaganja z nepremičninami
Tožnik ni uspel dokazati, da bi preostalo nepremično premoženje v Sloveniji, tudi če bi prišlo do prodaje spornih nepremičnin, zadoščalo za poplačilo terjatve.
Ker OZ v primeru hibe pravnega posla, ki je posledica ravnanj, kot ga toženec očita tožnici, predpisuje drugo, milejšo sankcijo, to je izpodbojnost, ni mogoče uveljavljati ničnosti pod plaščem domnevno nemoralnega ravnanja sopogodbenika.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083663
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4. ZPP člen 249.
delitev stvari v solastnini – fizična delitev – civilna delitev – upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin – sporazum dela solastnikov – pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej ponovno preveriti zatrjevane upravičene interese vsakega posameznega solastnika, da namesto civilne delitve solastne nepremične pripadejo v celoti njemu. Pri ugotavljanju vrednosti nepremičnin bo moralo na primeren način upoštevati tudi načrtovano gradnjo in z njo povezane donose, saj bo le tako lahko uravnovesilo položaj vseh treh solastnikov pri delitvi solastnine.
denarna kazen – kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča – žalitev sodišča kot pravni standard – pravdni postopek – upravni postopek
Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni treba ugotoviti, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju namena 109. člena ZPP je objektivni vidik, in sicer ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča. Pojem „žalitev sodišča“ je pravni standard. Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji.
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo na določilo 3. odstavka 111. člena ZUP, vendar ureja sankcioniranje žaljivih vlog podanih v pravdnem postopku 109. člen ZPP.
ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 134, 134/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - izredna odpoved delavca - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu vtoževala odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in odškodnino v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, na podlagi drugega odstavka 112. člena ZDR, ker je toženi stranki podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 112. člena ZDR. Tožena stranka tožnici trikrat zaporedoma ni izplačala plačila za delo ob zakonsko dogovorjenem roku. Zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana skladno z določbo 112. člena ZDR, s tem pa je bil podan tudi pravni temelj za odločanje o vtoževani odpravnini in odškodnini, ki sta bili opredeljeni v drugem odstavku 112. člena ZDR.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZVPSBNO člen 15, 16, 16/1, 19, 20, 20/6, 21.
pravica do povrnitve škode – odgovornost države – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povrnitev premoženjske škode – spor majhne vrednosti
Za odločanje o zahtevkih za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni uporabljiva določba 6. odstavka 20. člena ZVPSBNO o uporabi pravil o sporu majhne vrednosti.
Izjave, ki jih občani dajo policistom ob zbiranju obvestil na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP, res niso dokazi, na katere bi bilo mogoče opreti sodbo, lahko pa sodišče nanje opre zaključke o tem, ali je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanj, ki so predmet obtožbe.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/2, 239, 257, 257/1, 264, 264/1, 264/1-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sklep o zavarovanju - ugovor zoper sklep o zavarovanju - predhodna odredba - preizkus po uradni dolžnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - podlaga za zavarovanje - odločba domačega sodišča - obstoj odločbe
Tudi v postopku z ugovorom zoper sklep o zavarovanju se smiselno uporabljajo določbe ZIZ, ki urejajo ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova; na primer tudi 55. člen ZIZ, ki določa ugovorne razloge in obseg uradnega preizkusa.
ZIZ v 264. členu sicer določa, kdaj lahko sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek s predhodno odredbo, vendar pa ta določba ne izključuje določb ZIZ, ki se smiselno uporabljajo za ugovor zoper sklep o zavarovanju.
nasprotna tožba – stvarna pristojnost - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju – vrednost spornega predmeta
2. odstavek 183. člena ZPP določa, da se nasprotna tožba ne more vložiti, če je za zahtevek iz nasprotne tožbe stvarno pristojno drugo sodišče. V konkretnem primeru vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi ne presega 20.000,00 EUR, zato je presojana odločitev okrožnega sodišča, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi ter da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje stvarno pristojnemu okrajnemu sodišču, pravilna.
predlog za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – obstoj težko nadomestljive škode – uporaba sile – odpoved pogodbe o upravljanju
Zaradi odpovedi pogodbe o upravljanju tožeči stranki lahko nastaja običajna škoda. Zaradi dvojnega upravljanja taka škoda, ki jo zatrjuje tožeča stranka, lahko nastaja kvečjemu etažnim lastnikom, to je toženi stranki in ne tožeči stranki. V konkretnem primeru tudi ne gre za izjemno situacijo, ki bi opravičevala izdajo začasne odredbe.