• Najdi
  • <<
  • <
  • 35
  • od 35
  • 681.
    VSL sodba II Cp 69/2015
    1.4.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
    VSL0076370
    URS člen 14, 15, 15/3, 34, 35, 39. OZ člen 131, 131/1.
    protipravnost ravnanja – uresničevanje in omejevanje pravic – varstvo časti in dobrega imena – svoboda izražanja
    Pri vprašanju protipravnosti ravnanja toženke je treba vzpostaviti ustrezno ravnovesje med pravico tožnice do varstva časti in dobrega imena (34. in 35. člen URS) in pravico toženke do svobode izražanja (39. člen URS). Pri tem je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera: čas oziroma kdaj naj bi prišlo do posega, medsebojne odnose povzročitelja škode in oškodovanca ter druge okoliščine primera. Pri tehtanju ni dovolj upoštevati le vsebino spornih izjav, treba je upoštevati kontekst, v katerem so bile zapisane, in ali so bile izzvane s predhodnim ravnanjem osebe, ki se čuti prizadeto.
  • 682.
    VDSS sklep Pdp 1456/2014
    1.4.2015
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0013778
    ZJU člen 124, 124/1, 124/1-1. ZDR člen 31, 32. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    disciplinski ukrep - policist - denarna kazen - lažja kršitev delovne obveznosti - bistvena kršitev določb postopka - preizkus sodbe
    Tožena stranka je tožniku (policistu) v sklepu o izreku disciplinskega ukrepa očitala lažjo kršitev delovne obveznosti in dolžnosti, ker spornega dne ni opravljal nalog, odrejenih z delovnim nalogom, temveč je v vozilu počival, s čimer je kršil svoje delovne obveznosti in s tem storil lažjo disciplinsko kršitev po 1. točki prvega odstavka 123. člena ZJU. Sodišče prve stopnje se v dokazni oceni ni (zadostno) opredelilo do dokazov, ki jih je predložila tožena stranka in potrjujejo z njene strani zatrjevana dejstva. Pritožba tudi utemeljeno nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožena stranka z nobenim dokazom ni dokazala, da je tožnik na delovnem mestu počival oz. spal. Izpodbijane sodbe zaradi neupoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP ni mogoče preizkusiti, zato je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
  • 683.
    VSL sodba I Cp 271/2015
    1.4.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076333
    SPZ člen 48, 72, 72/2. ZZZDR člen 52, 54, 56, 56/2. ZPP člen 214, 214/1, 337, 337/2. OZ člen 393, 393/1.
    relativen značaj obligacijskih razmerij – nedovoljena pritožbena novota – neprerekana dejstva – uporabnina – deljiva obveznost – solidarna obveznost – neupravičena pridobitev – skupno premoženje zakoncev – razpolaganje s skupnim premoženjem
    Obligacijska razmerja imajo relativen značaj, zaradi česar v primeru, ko so v zvezi z nepremičnino nastala do trenutka njenega (lastninsko-pravnega) prenosa na novega pridobitelja (lastnika), nanj skupaj s stvarno pravico praviloma (izjemo predstavljajo zakupna/najemna razmerja) ne preidejo.

    Obveznost toženca in njegove (bivše) žene, ki naj bi nastala zaradi obogatitve, je povezana s skupnim premoženjem. Za takšne obveznosti pa (upoštevaje določbo 2. odstavka 56. člena ZZZDR oziroma 2. odstavka 72. člena SPZ) velja, da za njih skupna lastnika (zakonca) odgovarjata nerazdelno (solidarno). To pomeni, da je vsak od njiju napram upniku (sam) zavezan za izpolnitev celotne obveznosti. Navzven torej odgovarjata solidarno, medtem ko so morebitni zahtevki med njima samima „zgolj“ stvar njunega notranjega (regresnega) razmerja.

    Četudi bi bil dogovor o skupni gradnji sklenjen, ne bi bil veljaven, saj bi moral biti sklenjen z obema skupnima lastnikoma. To pa ni bilo zatrjevano. Ker je šlo za skupno premoženje, toženec s svojim deležem ni mogel razpolagati (glej 54. člen ZZZDR). Gre za oviro pravne narave, zaradi česar je pritožbeno sklicevanje na prvotožničino izpovedbo (glede dogovora o priznanju lastninske pravice) brezpredmetno.

    Pritožniki (sklicujoč se na 1. odstavek 393. člena OZ) upravičeno opozarjajo, da jim je sodišče prve stopnje uporabnino neutemeljeno naložilo v solidarno plačilo. Ker gre v konkretnem primeru za deljivo obveznost, obsodba na nerazdelno plačilo ne pride v poštev. Zato je bilo potrebno besedo „nerazdelno“ iz izreka izločiti. Dodatno pa v sam izrek ni bilo potrebno posegati, saj se v skladu z 2. odstavkom 393. člena OZ šteje, da se, če je pri kakšni deljivi obveznosti več dolžnikov in drugačna delitev ni določena, obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti.
  • 684.
    VSL sodba II Cp 306/2015
    1.4.2015
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VSL0076353
    URS člen 22. ZPP člen 287, 287/2. SPZ člen 43.
    vznemirjanje lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – postavitev ograje – meja med parcelama – ugotovitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – tek priposestvovalne dobe – dobra vera – standard dobrovernosti – zavrnitev dokaznega predloga
    Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso pomembni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti.

    Toženec bi moral biti ob trasiranju ograje (ko je ugotovil, da na vzhodnem koncu meje ni mejnika), bolj skrben, pozoren in natančen, saj se je moral in mogel zavedati, da meja med parcelama, ki v naravi ni vidna, ni jasno določena, zato neskrbno trasiranje (z merjenjem korakov na eni in drugi stranici parcele) ne dosega standarda dobrovernosti.
  • 685.
    VSL sodba II Cp 3405/2014
    1.4.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0076330
    OZ člen 86, 99, 119, 119/1.
    oderuška pogodba – ničnost – izpodbojnost – zmota – prevara – grožnja – nemoralnost pogodbe
    Ker OZ v primeru hibe pravnega posla, ki je posledica ravnanj, kot ga toženec očita tožnici, predpisuje drugo, milejšo sankcijo, to je izpodbojnost, ni mogoče uveljavljati ničnosti pod plaščem domnevno nemoralnega ravnanja sopogodbenika.
  • 686.
    VSL sklep I Cp 850/2015
    1.4.2015
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0076360
    ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – odhod najemnikov iz stanovanja – težko nadomestljiva škoda – grozeče nasilje – vstop v stanovanje – poskus menjave ključavnice na vratih
    Zaradi odhoda najemnikov iz stanovanja tožniku ne grozi težko nadomestljiva škoda, ker se ta lahko povrne kot denarna odškodnina.
  • 687.
    VSL sklep I Cp 764/2015
    1.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK
    VSL0076323
    ZPP člen 11, 109. ZUP člen 111.
    denarna kazen – kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča – žalitev sodišča kot pravni standard – pravdni postopek – upravni postopek
    Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni treba ugotoviti, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju namena 109. člena ZPP je objektivni vidik, in sicer ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča. Pojem „žalitev sodišča“ je pravni standard. Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji.

    Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo na določilo 3. odstavka 111. člena ZUP, vendar ureja sankcioniranje žaljivih vlog podanih v pravdnem postopku 109. člen ZPP.
  • 688.
    VSL sklep I Cp 817/2015
    1.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076324
    ZPP člen 167, 167/1, 163, 163/4, 264.
    predlog za zavarovanje dokazov – zavarovanje dokazov pred uvedbo pravdnega postopka – dokaz z izvedencem – zdravstveni pregled – rok za plačilo stroškov – tek zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka
    Zdravstveni pregled izkazuje trenutno zdravstveno stanje, zato je nebistveno, ali bo izvedenec na delavčevo zdravstveno stanje v preteklosti (v marcu 2010) sklepal na osnovi zdravstvenega pregleda, izvedenega štiri leta po škodnem dogodku, ali kasneje. Tudi od dne, ko je delavec zaradi domnevne preobremenjenosti neustrezno reagiral, je preteklo že več let.

    Ker stroške postopka za zavarovanje dokazov krije stranka, ki zavarovanje predlaga (1. odstavek 167. čl. ZPP), so stroški tega postopka pravilno naloženi v plačilo predlagatelju.
  • 689.
    VSL sodba IV Cp 173/2015
    1.4.2015
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083011
    ZZZDR člen 106, 129, 129a. ZPP člen 287, 413.
    določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – stiki – korist otroka – stroški izvedenca
    Preživninsko breme je glede na tožničine višje mesečne dohodke, ki so najmanj za tretjino višji od toženčevih, ustrezno razporejeno tako, da je toženec dolžan pokriti 40%, tožnica pa 60%.
  • 690.
    VSL sklep II Ip 1147/2015
    1.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0058660
    ZIZ člen 15. ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4.
    vročanje - prepozen ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi - ponovno odločanje - načelno pravno mnenje - poenotenje sodne prakse - štetje rokov - štetje 15-dnevnega roka - fikcija vročitve - dela prost dan - prepoved retroaktivnosti - prepoved poslabšanja pravnega položaja
    Ker je bila vročitev sklepov prvemu dolžniku opravljena pred sprejemom načelnega pravnega mnenja z dne 14. 1. 2015 in je tudi že višje sodišče ugotovilo pravočasnost vloženih ugovorov in dalo sodišču napotek za nadaljnje odločanje o ugovorih, je sodišče prve stopnje nepravilno ponovno odločalo o pravočasnosti ugovorov in uporabilo načelno pravno mnenje ter ugovora ponovno zavrglo kot prepozno vložena.
  • 691.
    VSL sklep Cst 208/2015
    1.4.2015
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0081433
    ZFPPIPP člen 339, 339-4.
    osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti
    Ugotovitve, da je šlo za prevzemanje novih oziroma dodatnih obveznost ne more spremeniti niti zatrjevano dejstvo, da je obveznosti v enakem obsegu imel že prej in da gre laično rečeno le za „podaljševanje obveznosti, prevzetih pred spornim obdobjem“.
  • 692.
    VSL sklep II Cp 203/2015
    1.4.2015
    NEPRAVDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0076336
    ZZK-1 člen 11. ZVEtL člen 24. SZ-1 člen 3, 3/3, 5, 20, 21, 21/1, 22, 32.
    vzpostavitev etažne lastnine – evidentiranje prostora za dvigalo – prostor za dvigalo kot splošni skupni del stavbe – kletni prostori kot posamezni deli stavbe
    Iz določb SZ-1 nedvomno izhaja, da so skupni deli stavbe praviloma v solasti vseh etažnih lastnikov, drugačna ureditev, to je nastanek in obstoj posebnih skupnih delov, ki so solastnina zgolj nekaterih izmed njih, pa je predpisana kot izjema. Le ob soglasju vseh etažnih lastnikov, če določen del služi le nekaterim etažnim lastnikom, je mogoče oblikovanje posebnega skupnega dela.
  • <<
  • <
  • 35
  • od 35