osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Ugotovitve, da je šlo za prevzemanje novih oziroma dodatnih obveznost ne more spremeniti niti zatrjevano dejstvo, da je obveznosti v enakem obsegu imel že prej in da gre laično rečeno le za „podaljševanje obveznosti, prevzetih pred spornim obdobjem“.
Z drugo pripravljalno vlogo z dne 11. 6. 2014 je tožeča stranka med drugim posredovala tabelo (preglednico), ki jo je poimenovala »Izpis za pravdni postopek« in v kateri je podala natančen popis vtoževanih stroškov na posameznem razdelilniku - navedla je izvajalca storitve, za katero je bil obračunan posamezen strošek, višino računa izvajalca in datum njegovega plačila ter višino stroška, ki ga je toženka dolžna poravnati. Omenjene tabele sicer ni vnesla v besedilo pripravljalne vloge, temveč jo je tej priložila. A ob dejstvu, da je izrecno navedla, da preglednico posreduje kot del trditvene podlage, iz same tabele pa v pregledni, jasni in strnjeni obliki izhajajo relevantni podatki o tem, na kakšen način je bil strošek po posamezni postavki obračunan, je potrebno tudi iz nje razvidne podatke šteti za del tožničinih trditev.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/1.
izvedensko mnenje – zahtevnost mnenja
Sodišče odloča, ali je bila izdelava nekega mnenja zahtevna ali zelo zahtevna, vendar mora izvedenec, ki mnenje izdela, navesti in pojasniti, zakaj ocenjuje, da je izvedensko delo v neki konkretni zadevi odstopalo od povprečja in je bilo zelo zahtevno.
dedovanje – določitev dediča – ustanovitev dedne pravice v korist pokojnega dediča
Odločitev sodišča, da v primeru, ko dedič med zapuščinskim postopkom umre, v njegovo korist ustanovi dedno pravico, nima pravne podlage in je zato napačna.
Obligacijska razmerja imajo relativen značaj, zaradi česar v primeru, ko so v zvezi z nepremičnino nastala do trenutka njenega (lastninsko-pravnega) prenosa na novega pridobitelja (lastnika), nanj skupaj s stvarno pravico praviloma (izjemo predstavljajo zakupna/najemna razmerja) ne preidejo.
Obveznost toženca in njegove (bivše) žene, ki naj bi nastala zaradi obogatitve, je povezana s skupnim premoženjem. Za takšne obveznosti pa (upoštevaje določbo 2. odstavka 56. člena ZZZDR oziroma 2. odstavka 72. člena SPZ) velja, da za njih skupna lastnika (zakonca) odgovarjata nerazdelno (solidarno). To pomeni, da je vsak od njiju napram upniku (sam) zavezan za izpolnitev celotne obveznosti. Navzven torej odgovarjata solidarno, medtem ko so morebitni zahtevki med njima samima „zgolj“ stvar njunega notranjega (regresnega) razmerja.
Četudi bi bil dogovor o skupni gradnji sklenjen, ne bi bil veljaven, saj bi moral biti sklenjen z obema skupnima lastnikoma. To pa ni bilo zatrjevano. Ker je šlo za skupno premoženje, toženec s svojim deležem ni mogel razpolagati (glej 54. člen ZZZDR). Gre za oviro pravne narave, zaradi česar je pritožbeno sklicevanje na prvotožničino izpovedbo (glede dogovora o priznanju lastninske pravice) brezpredmetno.
Pritožniki (sklicujoč se na 1. odstavek 393. člena OZ) upravičeno opozarjajo, da jim je sodišče prve stopnje uporabnino neutemeljeno naložilo v solidarno plačilo. Ker gre v konkretnem primeru za deljivo obveznost, obsodba na nerazdelno plačilo ne pride v poštev. Zato je bilo potrebno besedo „nerazdelno“ iz izreka izločiti. Dodatno pa v sam izrek ni bilo potrebno posegati, saj se v skladu z 2. odstavkom 393. člena OZ šteje, da se, če je pri kakšni deljivi obveznosti več dolžnikov in drugačna delitev ni določena, obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti.
Za neformalni pogovor z otrokom se odloči sodnik glede na starost otroka in glede na druge okoliščine, nikakor pa to ni obveznost sodišča v vsakem primeru.
Stiki ne morejo biti določeni eventualno, v odvisnosti od dogovora, pogojno; morajo biti natančno opredeljeni, še zlasti, če je zaupanje med obema roditeljema porušeno in je nujna komunikacija slaba.
Vprašanje, ali zna mati reševati šolske naloge mladoletne hčerke in ali lahko z njo smuča, za izvajanje pravice do stikov ni pomembno, saj bi sicer po tem argumentu, razvitem do absurda, stike lahko imel le ustrezno inteligenten roditelj, ki obvlada športne veščine, kakršnih je vajen oz. kakršne obvlada otrok.
Ker posojilna pogodba v skladu s 50. členom OZ nima učinka med pogodbenima strankama, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Dopis, da [sodnica] „zelo rada zlorablja pooblastilo [...] ali pa zafrkava ljudi, ki ravno tako plačujejo denar za izplačilo [sodniških] plač, […] da bodisi rada potvarja dejstva ali pa ne zna brati ali pa so za [njo] davkoplačevalci navadna raja, ki jo lahko iz sodniških višav zafrkava[] po mili volji […] [da] očitno ima[] v delovnem času dovolj prostega časa, da po okriljem sodišča rešuje[] svoje privatne zadeve […] da naj resno razmisli o svojem odstopu in celo o vrnitvi magisterija, saj s svojim početjem povzroča[] samo škodo in poštenim ljudem krade[] čas, je brez kakršnegakoli drugega pomena kot le, da izraža omalovaževanje in žaljenje razpravljajoče sodnice. Pošiljatelj dopisa sploh ni stranka tega postopka, zato njegovega ravnanja ni niti v najmanjši možni meri moč pripisati pretirano čustveni reakciji ob obrambi lastnih pravic.
predlog za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – obstoj težko nadomestljive škode – uporaba sile – odpoved pogodbe o upravljanju
Zaradi odpovedi pogodbe o upravljanju tožeči stranki lahko nastaja običajna škoda. Zaradi dvojnega upravljanja taka škoda, ki jo zatrjuje tožeča stranka, lahko nastaja kvečjemu etažnim lastnikom, to je toženi stranki in ne tožeči stranki. V konkretnem primeru tudi ne gre za izjemno situacijo, ki bi opravičevala izdajo začasne odredbe.
izvedenina – ureditev meje med parcelami predlagatelja in javnim dobrim
Meja med parcelami predlagatelja in javnim dobrim se praviloma določa po katastru, v kolikor pa javno dobro sega preko katastrske meje in gre za odstopanje po podatkih katastra, je potrebno mejo določiti na podlagi dejanskega uživanja ali po meji grajenih objektov.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074739
ZFPPIPP člen 264. OZ člen 1019, 1019/3.
odkup terjatev – obseg prenosa – vračanje preplačil – začetek stečajnega postopka – pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov – solidarno poroštvo – pobot – pogoji za pobot – prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka
Tožena stranka je sicer trdila, da je vsa plačila dolžnika G. (odkupljenih je bilo za 213.960,88 EUR terjatev, nakazil dolžnika pa je bilo za 266.161,10 EUR, torej za 52.200,22 EUR več) prejela še pred začetkom stečajnega postopka (in na ta način utemeljila terjatev tožene stranke), vendar bi tovrstno terjatev (tožene stranke) lahko pobotala na dan začetka stečajnega postopka le v primeru, če bi tudi sama imela terjatev do tožeče stranke, ki je zapadla do dneva začetka stečajnega postopka. V ta namen pa bi tožena stranka morala pojasniti, za zapiranje katerih terjatev, v kakšni višini in s kakšnim datumom zapadlosti je porabila znesek preplačila, katerega je še pred 3. 6. 2009 prejela od G. Samo na ta način bi namreč lahko definirala terjatev, ki jo je iz naslova solidarnega poroštva imela zoper tožečo stranko. Če dolžniki tožene stranke svojih zapadlih terjatev niso plačevali, je nastala obveznost tožeče stranke iz poroštva, za dopustnost pobotanja pa bi bilo potrebno ugotoviti, ali je nastala že pred začetkom stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC0004092
ZFPPIPP člen 45, 131, 131/1, 132, 132/1, 221b, 221b/2.
začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - vpliv na že začete postopke izvršbe
Če je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo kljub procesni oviri že začetega postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom, nima zakonskega pooblastila, da samo sebi razveljavi sklep o dovolitvi izvršbe.