nasprotna tožba – stvarna pristojnost - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju – vrednost spornega predmeta
2. odstavek 183. člena ZPP določa, da se nasprotna tožba ne more vložiti, če je za zahtevek iz nasprotne tožbe stvarno pristojno drugo sodišče. V konkretnem primeru vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi ne presega 20.000,00 EUR, zato je presojana odločitev okrožnega sodišča, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi ter da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje stvarno pristojnemu okrajnemu sodišču, pravilna.
določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – stiki – korist otroka – stroški izvedenca
Preživninsko breme je glede na tožničine višje mesečne dohodke, ki so najmanj za tretjino višji od toženčevih, ustrezno razporejeno tako, da je toženec dolžan pokriti 40%, tožnica pa 60%.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076334
ZMZPP člen 30. OZ člen 892, 894. ZPP člen 315.
vmesna sodba – egiptovsko pravo – kraj škodnega dogodka – kraj sklenitve pogodbe – zastaranje odškodninske terjatve – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – nezgoda med vožnjo z jeepom – izlet z vožnjo z jeepom po puščavi – odgovornost organizatorja izleta – varnostni pas – pogodba o organiziranju potovanja – omejitev odgovornosti organizatorja potovanja – skrbnost organizatorja potovanja – soprispevek oškodovanca
Ob dejstvu, da sta obe pravdni stranki z domicilom v Republiki Sloveniji, obravnavano škodno razmerje nima tesnejše zveze z nekim drugim pravom od slovenskega. Tožeča stranka pa si je slovensko pravo utemeljeno izbrala kot zanjo ugodnejše pravo, saj je posledica (škoda iz obravnavanega škodnega dogodka) kot prebivalki Republike Slovenije nastala v Sloveniji, toženi stranki pa je bil kraj posledice znan, saj ji je bilo nedvomno znano, da ima tožnica bivališče v Republiki Sloveniji.
Zdravstvena ustanova, kjer je bila postavljena napačna diagnoza, ni nekdo tretji, ampak lečeča ustanova in morebitne njene napake pri zdravljenju ne morejo biti v škodo tožnice kot osebe na zdravljenju v smeri pretrganja vzročne zveze in s tem zgodnejšega nastopa roka, od katerega prične teči zastaranje odškodninske terjatve. Relevantno je, kdaj so bile posledice poškodbe znane subjektivno tožnici in iz takšnega stališča je pravilno izhajalo tudi sodišče prve stopnje.
nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrnitev v zapuščino – zakonske zamudne obresti
Nujni dedič lahko zahteva vrnitev daril, s katerim je prikrajšan nujni delež. Kot pri pravici izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža nima za posledico absolutne, retroaktivne razveljavitve darilne pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnik in obdarjenec, ampak ima le relativne učinke – pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža.
Tedaj, ko nujni dedič zahteva izročitev ali vrnitev denarne protivrednosti darila v zapuščino, lahko zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti po splošnem pravilu 2. odstavka 299. člena OZ od vložitve tožbe naprej.
Ker posojilna pogodba v skladu s 50. členom OZ nima učinka med pogodbenima strankama, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
sklep o zavarovanju - začasna odredba - denarna kazen - upravljanje večstanovanjske stavbe - prenehanje pogodbe o opravljanju upravniških storitev - predaja poslov - prenos sredstev - račun, ki ga vodi na novo izbrani upravnik - sredstva rezervnega sklada - vodenje sredstev računa rezervnega sklada - poseben transakcijski račun - zakonska dolžnost
V 1. odstavku 42. člena SZ-1 je sicer res določeno, da mora upravnik zagotoviti, da se vsa vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu (kar naj račun iz začasne odredbe ne bi bil), vendar pa navedeno ne odvezuje dolžnika naložene obveznosti, da ta sredstva upniku nakaže na njegov račun. Upnik ima namreč v nadaljevanju zakonsko dolžnost, da jih prenakaže na poseben transakcijski račun.
Ker gre za neizpodbojno domnevo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti, bi se začetku stečajnega postopka dolžnik lahko pravočasno uprl le z vložitvijo ugovora, v katerem bi izpodbijal podlago za domnevo trajnejše nelikvidnosti, tako imenovano domnevno bazo. Trditi in izkazati bi moral, da ima zaposlenih več delavcev, ki jim minimalne plače, davke in prispevke redno obračunava oziroma plačuje oziroma z njimi ne zamuja več kot dva meseca. Ker tega dolžnik ni storil, prvostopenjskemu sodišču ni bilo treba ugotavljati insolventnosti dolžnika.
ugovor zoper začasno odredbo – nedenarna terjatev – izročitev ključev vhodnih vrat – skupno premoženje zakoncev – delež zakoncev na skupnem premoženju
Utemeljen je zaključek sodišča prve stopnje, da s predlagano začasno odredbo – da je drugi toženec tožniku najkasneje v roku 48 ur po prejemu začasne odredbe dolžan izročiti ključe vhodnih vrat stanovanja in mu s tem omogočiti njegovo nemoteno uporabo – ni mogoče doseči zavarovanja nedenarnih terjatev tožnika, saj z njo ni mogoče zavarovati izvršitve obveznosti drugega toženca na izstavitev zemljiškoknjižne listine v bodočnosti, niti ne ugotovitve o obstoju skupnega premoženja in deležev tožnika in prve toženke na njem.
Ker OZ v primeru hibe pravnega posla, ki je posledica ravnanj, kot ga toženec očita tožnici, predpisuje drugo, milejšo sankcijo, to je izpodbojnost, ni mogoče uveljavljati ničnosti pod plaščem domnevno nemoralnega ravnanja sopogodbenika.
ZSPJS člen 32, 32/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-4, 97b, 97b/4, 100a. ZDR člen 204, 204/4.
dodatek za delo ponoči - dodatek za izmensko delo - vojak - ruski turnus
Tožnik (vojak) je delali v t. i. »ruskem turnusu« (delo je opravljal 12 ur, nato 24 ur počival, sledilo je 12 urno delo ponoči, zatem pa 48 urni počitek). Takšno delo se na podlagi četrtega odstavka 97.b člena ZObr šteje za delo v izmenah. Zato je tožnik upravičen do vtoževanega dodatka iz tega naslova.
denarna kazen – kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča – žalitev sodišča kot pravni standard – pravdni postopek – upravni postopek
Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni treba ugotoviti, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju namena 109. člena ZPP je objektivni vidik, in sicer ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča. Pojem „žalitev sodišča“ je pravni standard. Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji.
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo na določilo 3. odstavka 111. člena ZUP, vendar ureja sankcioniranje žaljivih vlog podanih v pravdnem postopku 109. člen ZPP.