• Najdi
  • <<
  • <
  • 35
  • od 35
  • 681.
    VSC sklep Cpg 26/2015
    1.4.2015
    NEPRAVDNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0004094
    ZPP člen 212.
    imenovanje posebnega revizorja - predlaganje dokazov - vpogled v spis
    V pripravljalni vlogi z dne 13. 10. 2014 je nasprotni udeleženec še navedel, da je bil prvotni kredit najet že pred več leti, se skliceval na spis Ng 3/2013 in kot dokaz predlagal “kot do sedaj”. S takšnim dokaznim predlogom pa ni konkretno pojasnil, katere listine naj sodišče prve stopnje vpogleda v spisu Ng 3/2013. Ni naloga sodišča, da samo išče listine v predlaganem spisu.
  • 682.
    VDSS sklep Pdp 1003/2014
    1.4.2015
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0013724
    ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
    zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
    Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
  • 683.
    VSL sodba I Cp 769/2015
    1.4.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0076315
    OZ člen 344, 346, 364. ZOR člen 369, 371.
    pripoznava terjatve – zastaranje glavne terjatve – zastaranje stranske terjatve – zastaranje zahtevka za plačilo zamudnih obresti
    Petletni zastaralni rok, ki ga je določal 371. člen ZOR (sedaj 346. člen OZ), se je iztekel najkasneje v letu 2005, tožbo pa je tožnik vložil šele v letu 2013. Ker je zastarala glavna terjatev in ker usodo glavne terjatve deli tudi stranska terjatev (369. člen ZOR oziroma 344. člen OZ), je zastaral tudi zahtevek za plačilo zamudnih obresti.
  • 684.
    VSL sklep I Cp 140/2015
    1.4.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076338
    ZPP člen 215, 216, 339, 339/2, 339-2/14.
    višina odškodnine po prostem preudarku – pravilo o dokaznem bremenu – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Po določbi 216. člena ZPP se o višini odškodnine lahko odloči po prostem preudarku le, če se višina ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami, ali če se višina da ugotoviti le pretirano zamudno ali v povezavi z nesorazmernimi stroški, ta zahtevek pa predstavlja glede na celotni zahtevek le njegov neznatni del. V kolikor ni izpolnjen vsaj en od prej predstavljenih pogojev, višine odškodnine ni možno določiti po prostem preudarku, ampak sodišče o tem odloči po pravilu o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).
  • 685.
    VSL sklep I Cpg 1102/2013
    1.4.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0074746
    OZ člen 132, 168, 168/3. ZPP člen 212, 213, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    povrnitev premoženjske škode – izgubljeni dobiček – ugotavljanje izgubljenega dobička – ocena višine izgubljenega dobička – verjetnost – finančno načrtovanje poslovanja – hipotetični scenarij poteka poslovanja – normalen tek stvari – posebne okoliščine – analize stanja trga – variabilni odhodki – trditveno breme v zvezi s prihodki in odhodki – razlogi za zavrnitev dokazov – kršitev pravice do izjave – materialno procesno vodstvo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Ugotavljanje izgubljenega dobička ima veliko skupnih značilnosti s finančnim načrtovanjem poslovanja. Torej načrtovanjem izida poslovanja, ki ga bo gospodarski subjekt dosegel v prihodnosti. Verjetnost, da bi oškodovanec imel dobiček, če ne bi bilo škodnega dogodka, mora presegati 50 %. To je mogoče, ko gre za normalen tek stvari. V primeru posebnih okoliščin pa je potrebno ugotavljati z verjetnostjo, ki presega 50 % in dokazati, kakšen bi bil obseg poslovanja gospodarskega subjekta v primeru, ko je oškodovanec načrtoval, da bo začel izvajati novo dejavnost. Ta okoliščina se zatrjuje (in dokazuje) z ustreznimi analizami stanja trga.

    Oškodovanec (tožeča stranka) mora zatrjevati, kakšne prihodke bi imela, če ne bi bilo protipravnega ravnanja tožene stranke in kakšne odhodke bi imela prav zaradi tega poslovanja, ki pa jih sedaj ni imela (variabilni odhodki). Ne sme pa se upoštevati fiksnih stroškov, ki oškodovancu nastanejo ne glede na obseg poslovanja (npr. amortizacija).

    Pri ugotavljanju izgubljenega dobička gre vedno za ocene.

    Sodišče prve stopnje sicer samo sklepa, katere dokaze bo izvedlo in katere ne, vendar pa mora pri tem za svojo odločitev podati konsistentne razloge, sicer krši pravico stranke do izjave.
  • 686.
    VSL sklep I Cpg 2/2014
    1.4.2015
    USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081961
    URS člen 22, 23, 25. OZ člen 190. ZIZ člen 41a, 43. ZPP člen 319, 441.
    predlog za izvršbo na podlagi menice – umik izvršilnega predloga – umik po izdaji sklepa o izvršbi – sklep o ustavitvi izvršbe – neupravičena pridobitev – ustavna procesna jamstva – pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi
    Umik izvršilnega predloga po tem, ko je že izdan sklep o izvršbi, se nanaša le na drugo fazo izvršilnega postopka, t.j. na izvršilni del izvršbe in meri k ustavitvi, prekinitvi oziroma prenehanju vseh izvršilnih dejanj (ki so bila v trenutku umika še v teku) Sklep o ustavitvi izvršbe na podlagi upnikovega umika izvršilnega predloga tako pomeni le konec oprave izvršbe in nima nobenega vpliva na veljavnost oziroma pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi niti ni z njim v relevantni zvezi.

    Sklep o ustavitvi izvršbe v primeru, ko je postopek odločanja o pravnih sredstvih še v teku, pomeni le konec oprave izvršbe in ne izvršilnega postopka v celoti. Izvršilni postopek se v takšnem primeru v celoti konča šele s pravnomočno odločitvijo o pravnih sredstvih, ki so bila do trenutka ustavitve izvršbe že vložena, pa o njih še ni bilo odločeno.

    Četudi je sklep o izvršbi na podlagi menice mogoče izvršiti pred njegovo pravnomočnostjo, je izvršba dopustna (opravičena) le pod pogojem, da sklep o izvršbi kasneje postane pravnomočen.
  • 687.
    VSL sodba II Cp 306/2015
    1.4.2015
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VSL0076353
    URS člen 22. ZPP člen 287, 287/2. SPZ člen 43.
    vznemirjanje lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – postavitev ograje – meja med parcelama – ugotovitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – tek priposestvovalne dobe – dobra vera – standard dobrovernosti – zavrnitev dokaznega predloga
    Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso pomembni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti.

    Toženec bi moral biti ob trasiranju ograje (ko je ugotovil, da na vzhodnem koncu meje ni mejnika), bolj skrben, pozoren in natančen, saj se je moral in mogel zavedati, da meja med parcelama, ki v naravi ni vidna, ni jasno določena, zato neskrbno trasiranje (z merjenjem korakov na eni in drugi stranici parcele) ne dosega standarda dobrovernosti.
  • 688.
    VSL sklep I Cp 817/2015
    1.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076324
    ZPP člen 167, 167/1, 163, 163/4, 264.
    predlog za zavarovanje dokazov – zavarovanje dokazov pred uvedbo pravdnega postopka – dokaz z izvedencem – zdravstveni pregled – rok za plačilo stroškov – tek zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka
    Zdravstveni pregled izkazuje trenutno zdravstveno stanje, zato je nebistveno, ali bo izvedenec na delavčevo zdravstveno stanje v preteklosti (v marcu 2010) sklepal na osnovi zdravstvenega pregleda, izvedenega štiri leta po škodnem dogodku, ali kasneje. Tudi od dne, ko je delavec zaradi domnevne preobremenjenosti neustrezno reagiral, je preteklo že več let.

    Ker stroške postopka za zavarovanje dokazov krije stranka, ki zavarovanje predlaga (1. odstavek 167. čl. ZPP), so stroški tega postopka pravilno naloženi v plačilo predlagatelju.
  • 689.
    VSL sklep I Cp 850/2015
    1.4.2015
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0076360
    ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – odhod najemnikov iz stanovanja – težko nadomestljiva škoda – grozeče nasilje – vstop v stanovanje – poskus menjave ključavnice na vratih
    Zaradi odhoda najemnikov iz stanovanja tožniku ne grozi težko nadomestljiva škoda, ker se ta lahko povrne kot denarna odškodnina.
  • 690.
    VSL sodba II Cp 3405/2014
    1.4.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0076330
    OZ člen 86, 99, 119, 119/1.
    oderuška pogodba – ničnost – izpodbojnost – zmota – prevara – grožnja – nemoralnost pogodbe
    Ker OZ v primeru hibe pravnega posla, ki je posledica ravnanj, kot ga toženec očita tožnici, predpisuje drugo, milejšo sankcijo, to je izpodbojnost, ni mogoče uveljavljati ničnosti pod plaščem domnevno nemoralnega ravnanja sopogodbenika.
  • 691.
    VSL sklep I Cp 764/2015
    1.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK
    VSL0076323
    ZPP člen 11, 109. ZUP člen 111.
    denarna kazen – kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča – žalitev sodišča kot pravni standard – pravdni postopek – upravni postopek
    Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni treba ugotoviti, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju namena 109. člena ZPP je objektivni vidik, in sicer ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča. Pojem „žalitev sodišča“ je pravni standard. Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji.

    Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo na določilo 3. odstavka 111. člena ZUP, vendar ureja sankcioniranje žaljivih vlog podanih v pravdnem postopku 109. člen ZPP.
  • 692.
    VSC sklep II Ip 82/2015
    1.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSC0004092
    ZFPPIPP člen 45, 131, 131/1, 132, 132/1, 221b, 221b/2.
    začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - vpliv na že začete postopke izvršbe
    Če je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo kljub procesni oviri že začetega postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom, nima zakonskega pooblastila, da samo sebi razveljavi sklep o dovolitvi izvršbe.
  • <<
  • <
  • 35
  • od 35