izvedenina – ureditev meje med parcelami predlagatelja in javnim dobrim
Meja med parcelami predlagatelja in javnim dobrim se praviloma določa po katastru, v kolikor pa javno dobro sega preko katastrske meje in gre za odstopanje po podatkih katastra, je potrebno mejo določiti na podlagi dejanskega uživanja ali po meji grajenih objektov.
Ker posojilna pogodba v skladu s 50. členom OZ nima učinka med pogodbenima strankama, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Zasnova postopka po ZVEtL ni takšna, da bi se v njem razreševala sporna lastninskopravna vprašanja, to pomeni, da jih ne rešuje niti nepravdno sodišče samo niti postopka ne prekine, da bi stranke napotilo na pravdo.
Sklep po ZVEtL ni ovira, da udeleženci svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot na posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0076325
ZPP člen 315, 339, 339/2, 339/2-15. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 76, 76/1, 77, 78, 79. Uredba o uniformi, položajnih oznakah in simbolih policije člen 2.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca – vmesna sodba – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – zmotna ugotovitev med strankama nespornih dejstev – organizacija delovnega procesa – zagotovitev garderobe delavcem – primerno obuvalo – zagotovitev varnosti in zdravja pri delu – policija
Predpis, ki zahteva od delodajalca, da mora zagotoviti garderobo v svojih prostorih, je Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih.
Če bi tožnica ne imela možnosti, da se v službi glede na zahtevnost intervencije, na katero jo je delodajalec napotil, preobuje v primerno obuvalo (bodisi da bi v službi zamenjala obuvalo, ki bi ga imela v garderobni omarici, bodisi da bi imela čas, da se gre domov preobuti v zimsko obuvalo), bi to kazalo na to, da je zavarovanec tožene stranke opustil svojo dolžnost organizirati delovni proces tako, da bi zagotovil varnost in zdravje pri delu.
denarna kazen – kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča – žalitev sodišča kot pravni standard – pravdni postopek – upravni postopek
Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni treba ugotoviti, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju namena 109. člena ZPP je objektivni vidik, in sicer ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča. Pojem „žalitev sodišča“ je pravni standard. Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji.
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo na določilo 3. odstavka 111. člena ZUP, vendar ureja sankcioniranje žaljivih vlog podanih v pravdnem postopku 109. člen ZPP.
Ker OZ v primeru hibe pravnega posla, ki je posledica ravnanj, kot ga toženec očita tožnici, predpisuje drugo, milejšo sankcijo, to je izpodbojnost, ni mogoče uveljavljati ničnosti pod plaščem domnevno nemoralnega ravnanja sopogodbenika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC0004092
ZFPPIPP člen 45, 131, 131/1, 132, 132/1, 221b, 221b/2.
začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - vpliv na že začete postopke izvršbe
Če je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo kljub procesni oviri že začetega postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom, nima zakonskega pooblastila, da samo sebi razveljavi sklep o dovolitvi izvršbe.
ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev dokaznega predloga - dogovor o odlogu plačila
Čeprav je upnik ugovornim navedbam o doseženem dogovoru o odlogu plačila izrecno nasprotoval in jih označil kot poskus zavlačevanja izvršilnega postopka, bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati zakonitega zastopnika dolžnika, saj bi v primeru, če bi se trditve v ugovoru zoper sklep o izvršbi glede odloga plačila izkazale za resnične, to lahko privedlo do ugoditve ugovoru. Ker pa je po ugovornih zatrjevanjih med upnikom in dolžnikom tak dogovor bil sklenjen v ustni obliki, dokazovanje na drugačen način niti ni možno.
Solidarna poroka sta se bila dolžna pred podpisom poroštvene izjave sama seznaniti z obsegom obveznosti, za izpolnitev katere naj bi kot solidarna poroka jamčila. Če tega nista storila, nista ravnala z dolžno skrbnostjo in morata sama sebi pripisati posledice. Okoliščina, da sta računala na trajnejše sodelovanje, je glede vprašanja njune zadostne skrbnosti brezpredmetna.
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki zoper „neupoštevanje“ sklicevanja tožencev (solidarnih porokov) na zavarovanje (rizika neplačila dolga), ki naj bi ga imela tožnica sklenjenega pri banki. Takšen ugovor bi bil upošteven le, če bi tožnica iz tega naslova dobila karkoli poplačanega. Do tega pa ni prišlo, saj naj bi bilo zavarovalno razmerje prekinjeno (in zahtevek ni bil niti vložen). Okoliščina, zakaj se tožnica ni poplačala, pa se drugotoženke ne tiče (saj gre za „tuje“ pogodbeno razmerje). Iz katerega od sklenjenih jamčevanj (zavarovanj) bo poskušala doseči poplačilo neporavnanega dolga, je namreč (toženca nikoli nista navajala, da bi bilo v tem oziru med njimi dogovorjeno kaj drugega) „zgolj“ in „samo“ pravica tožnice.
Določba 6. odstavka 38. člena ZIZ ne ukinja uspeha strank kot splošnega merila za odločanje o povrnitvi stroškov, temveč vzporedno uvaja še ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom "ne glede na izid" postopka. Ni pa mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških vsega postopka, neodvisno od njegovega izida, torej tudi v nasprotju z uspehom strank v postopku glede na njegovih izid in s tem širiti dejansko podlago odločanja o stroških na ugotavljanje in vrednotno ocenjevanje tudi tistih ravnanj ali opustitev strank (oziroma v konkretnem primeru sodišča) pred začetkom postopka, ki so vplivala na njegov tak ali drugačen izid.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - nedenarna terjatev - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
Zoper sklep o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta glede primarnega tožbenega zahtevka, ki se ne nanaša na denarno terjatev, posebna oziroma samostojna pritožba ni dovoljena. Stranki lahko sklep oziroma odločitev sodišča prve stopnje o ugotovitvi prave vrednosti spornega predmeta glede primarnega tožbenega zahtevka izpodbijata s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari oziroma zoper sklep o ustavitvi postopka.
Če na podlagi zakona pritožba ni dovoljena ali je izrecno izključena, sodišče prve stopnje z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe. S tem bi namreč stranki priznalo več pravic, kot ji gre po zakonu.