• Najdi
  • <<
  • <
  • 35
  • od 35
  • 681.
    VSL sklep I Cp 817/2015
    1.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076324
    ZPP člen 167, 167/1, 163, 163/4, 264.
    predlog za zavarovanje dokazov – zavarovanje dokazov pred uvedbo pravdnega postopka – dokaz z izvedencem – zdravstveni pregled – rok za plačilo stroškov – tek zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka
    Zdravstveni pregled izkazuje trenutno zdravstveno stanje, zato je nebistveno, ali bo izvedenec na delavčevo zdravstveno stanje v preteklosti (v marcu 2010) sklepal na osnovi zdravstvenega pregleda, izvedenega štiri leta po škodnem dogodku, ali kasneje. Tudi od dne, ko je delavec zaradi domnevne preobremenjenosti neustrezno reagiral, je preteklo že več let.

    Ker stroške postopka za zavarovanje dokazov krije stranka, ki zavarovanje predlaga (1. odstavek 167. čl. ZPP), so stroški tega postopka pravilno naloženi v plačilo predlagatelju.
  • 682.
    VSL sodba I Cp 86/2015
    1.4.2015
    POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0076374
    OZ člen 50. ZPP člen 8, 286.
    posojilna pogodba – navidezna pogodba – dokazovanje navideznosti pogodbe – pravočasnost navedb
    Ker posojilna pogodba v skladu s 50. členom OZ nima učinka med pogodbenima strankama, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
  • 683.
    VSL sodba in sklep I Cp 190/2015
    1.4.2015
    DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0083667
    ZD člen 26, 28, 34, 35, 39, 40. OZ člen 299.
    nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrnitev v zapuščino – zakonske zamudne obresti
    Nujni dedič lahko zahteva vrnitev daril, s katerim je prikrajšan nujni delež. Kot pri pravici izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža nima za posledico absolutne, retroaktivne razveljavitve darilne pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnik in obdarjenec, ampak ima le relativne učinke – pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža.

    Tedaj, ko nujni dedič zahteva izročitev ali vrnitev denarne protivrednosti darila v zapuščino, lahko zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti po splošnem pravilu 2. odstavka 299. člena OZ od vložitve tožbe naprej.
  • 684.
    VSC sklep Cpg 65/2015
    1.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0004012
    ZST-1 člen 31, 31/2. ZPP člen 44, 44/3.
    ugotovitev vrednosti spornega predmeta - nedenarna terjatev - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
    Zoper sklep o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta glede primarnega tožbenega zahtevka, ki se ne nanaša na denarno terjatev, posebna oziroma samostojna pritožba ni dovoljena. Stranki lahko sklep oziroma odločitev sodišča prve stopnje o ugotovitvi prave vrednosti spornega predmeta glede primarnega tožbenega zahtevka izpodbijata s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari oziroma zoper sklep o ustavitvi postopka.

    Če na podlagi zakona pritožba ni dovoljena ali je izrecno izključena, sodišče prve stopnje z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe. S tem bi namreč stranki priznalo več pravic, kot ji gre po zakonu.
  • 685.
    VDSS sklep Pdp 1003/2014
    1.4.2015
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0013724
    ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
    zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
    Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
  • 686.
    VSL sodba I Cp 769/2015
    1.4.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0076315
    OZ člen 344, 346, 364. ZOR člen 369, 371.
    pripoznava terjatve – zastaranje glavne terjatve – zastaranje stranske terjatve – zastaranje zahtevka za plačilo zamudnih obresti
    Petletni zastaralni rok, ki ga je določal 371. člen ZOR (sedaj 346. člen OZ), se je iztekel najkasneje v letu 2005, tožbo pa je tožnik vložil šele v letu 2013. Ker je zastarala glavna terjatev in ker usodo glavne terjatve deli tudi stranska terjatev (369. člen ZOR oziroma 344. člen OZ), je zastaral tudi zahtevek za plačilo zamudnih obresti.
  • 687.
    VSL sklep II Cp 844/2015
    1.4.2015
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0083055
    ZIZ člen 270, 270/2. ZPP člen 163, 163/6, 339, 339/2, 339/2-8.
    začasne odredbe – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve nepremičnin – razpolaganja z nepremičninami
    Tožnik ni uspel dokazati, da bi preostalo nepremično premoženje v Sloveniji, tudi če bi prišlo do prodaje spornih nepremičnin, zadoščalo za poplačilo terjatve.
  • 688.
    VSC sklep II Ip 71/2015
    1.4.2015
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0004011
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-9.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev dokaznega predloga - dogovor o odlogu plačila
    Čeprav je upnik ugovornim navedbam o doseženem dogovoru o odlogu plačila izrecno nasprotoval in jih označil kot poskus zavlačevanja izvršilnega postopka, bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati zakonitega zastopnika dolžnika, saj bi v primeru, če bi se trditve v ugovoru zoper sklep o izvršbi glede odloga plačila izkazale za resnične, to lahko privedlo do ugoditve ugovoru. Ker pa je po ugovornih zatrjevanjih med upnikom in dolžnikom tak dogovor bil sklenjen v ustni obliki, dokazovanje na drugačen način niti ni možno.
  • 689.
    VSL sodba II Cp 380/2015
    1.4.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076327
    OZ člen 369. ZPP člen 337, 337/1.
    poroštvo – solidarni porok – podpis poroštvene izjave – seznanitev z obveznostmi – zavarovanje rizika neplačila dolga – pretrganje zastaranja – nedovoljena pritožbena novota
    Solidarna poroka sta se bila dolžna pred podpisom poroštvene izjave sama seznaniti z obsegom obveznosti, za izpolnitev katere naj bi kot solidarna poroka jamčila. Če tega nista storila, nista ravnala z dolžno skrbnostjo in morata sama sebi pripisati posledice. Okoliščina, da sta računala na trajnejše sodelovanje, je glede vprašanja njune zadostne skrbnosti brezpredmetna.

    Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki zoper „neupoštevanje“ sklicevanja tožencev (solidarnih porokov) na zavarovanje (rizika neplačila dolga), ki naj bi ga imela tožnica sklenjenega pri banki. Takšen ugovor bi bil upošteven le, če bi tožnica iz tega naslova dobila karkoli poplačanega. Do tega pa ni prišlo, saj naj bi bilo zavarovalno razmerje prekinjeno (in zahtevek ni bil niti vložen). Okoliščina, zakaj se tožnica ni poplačala, pa se drugotoženke ne tiče (saj gre za „tuje“ pogodbeno razmerje). Iz katerega od sklenjenih jamčevanj (zavarovanj) bo poskušala doseči poplačilo neporavnanega dolga, je namreč (toženca nikoli nista navajala, da bi bilo v tem oziru med njimi dogovorjeno kaj drugega) „zgolj“ in „samo“ pravica tožnice.
  • 690.
    VSL sodba in sklep I Cpg 397/2014
    1.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0058478
    ZPP člen 8, 185, 185/1, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-12.
    dokazna ocena – neprerekane trditve – sprememba tožbe – ponovno odločanje o isti stvari
    Če pritožnica ne očita sodišču prve stopnje napačne presoje dokazov, pač pa le trdi, da ne glede na dokaz z izvedencem meni, da tožeča stranka ni ravnala dovolj skrbno, s pritožbenim razlogom zmotne ugotovitve dejanskega stanja ne more uspeti.

    Sodišče ne more obdržati v veljavi celotnega sklepa o izvršbi, saj je odločitev o določitvi izvršitelja že pravnomočno razveljavljena.
  • 691.
    VSL sklep II Cp 203/2015
    1.4.2015
    NEPRAVDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0076336
    ZZK-1 člen 11. ZVEtL člen 24. SZ-1 člen 3, 3/3, 5, 20, 21, 21/1, 22, 32.
    vzpostavitev etažne lastnine – evidentiranje prostora za dvigalo – prostor za dvigalo kot splošni skupni del stavbe – kletni prostori kot posamezni deli stavbe
    Iz določb SZ-1 nedvomno izhaja, da so skupni deli stavbe praviloma v solasti vseh etažnih lastnikov, drugačna ureditev, to je nastanek in obstoj posebnih skupnih delov, ki so solastnina zgolj nekaterih izmed njih, pa je predpisana kot izjema. Le ob soglasju vseh etažnih lastnikov, če določen del služi le nekaterim etažnim lastnikom, je mogoče oblikovanje posebnega skupnega dela.
  • 692.
    VSL sklep I Cpg 2/2014
    1.4.2015
    USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081961
    URS člen 22, 23, 25. OZ člen 190. ZIZ člen 41a, 43. ZPP člen 319, 441.
    predlog za izvršbo na podlagi menice – umik izvršilnega predloga – umik po izdaji sklepa o izvršbi – sklep o ustavitvi izvršbe – neupravičena pridobitev – ustavna procesna jamstva – pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi
    Umik izvršilnega predloga po tem, ko je že izdan sklep o izvršbi, se nanaša le na drugo fazo izvršilnega postopka, t.j. na izvršilni del izvršbe in meri k ustavitvi, prekinitvi oziroma prenehanju vseh izvršilnih dejanj (ki so bila v trenutku umika še v teku) Sklep o ustavitvi izvršbe na podlagi upnikovega umika izvršilnega predloga tako pomeni le konec oprave izvršbe in nima nobenega vpliva na veljavnost oziroma pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi niti ni z njim v relevantni zvezi.

    Sklep o ustavitvi izvršbe v primeru, ko je postopek odločanja o pravnih sredstvih še v teku, pomeni le konec oprave izvršbe in ne izvršilnega postopka v celoti. Izvršilni postopek se v takšnem primeru v celoti konča šele s pravnomočno odločitvijo o pravnih sredstvih, ki so bila do trenutka ustavitve izvršbe že vložena, pa o njih še ni bilo odločeno.

    Četudi je sklep o izvršbi na podlagi menice mogoče izvršiti pred njegovo pravnomočnostjo, je izvršba dopustna (opravičena) le pod pogojem, da sklep o izvršbi kasneje postane pravnomočen.
  • <<
  • <
  • 35
  • od 35