izvedenina – ureditev meje med parcelami predlagatelja in javnim dobrim
Meja med parcelami predlagatelja in javnim dobrim se praviloma določa po katastru, v kolikor pa javno dobro sega preko katastrske meje in gre za odstopanje po podatkih katastra, je potrebno mejo določiti na podlagi dejanskega uživanja ali po meji grajenih objektov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0076325
ZPP člen 315, 339, 339/2, 339/2-15. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 76, 76/1, 77, 78, 79. Uredba o uniformi, položajnih oznakah in simbolih policije člen 2.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca – vmesna sodba – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – zmotna ugotovitev med strankama nespornih dejstev – organizacija delovnega procesa – zagotovitev garderobe delavcem – primerno obuvalo – zagotovitev varnosti in zdravja pri delu – policija
Predpis, ki zahteva od delodajalca, da mora zagotoviti garderobo v svojih prostorih, je Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih.
Če bi tožnica ne imela možnosti, da se v službi glede na zahtevnost intervencije, na katero jo je delodajalec napotil, preobuje v primerno obuvalo (bodisi da bi v službi zamenjala obuvalo, ki bi ga imela v garderobni omarici, bodisi da bi imela čas, da se gre domov preobuti v zimsko obuvalo), bi to kazalo na to, da je zavarovanec tožene stranke opustil svojo dolžnost organizirati delovni proces tako, da bi zagotovil varnost in zdravje pri delu.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0080583
OZ člen 105, 105/2, 250, 336, 349. ZFPPIPP člen 217. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 57, 63, 64, 65, 118.
gradbena pogodba - zastaranje terjatve iz gradbene pogodbe - potrjena prisilna poravnava začasne situacije - plačevanje na podlagi začasnih situacij - primeren dodaten rok za odstop - pogodbena kazen - različni vzroki za zamudo - zamuda zaradi drugih izvajalcev - uzance
Zastaranje terjatve plačila del iz gradbene pogodbe začne teči prvi dan po dnevu, ko je lahko izvajalec del zahteval izplačilo na podlagi končnega obračuna, ne glede na to, ali je bilo dogovorjeno izplačilo z začasnimi situacijami. Utrjeno stališče sodne prakse je, da začne zastaranje terjatve iz gradbene pogodbe teči prvi dan po dnevu, ko je bil sestavljen končni obračun oziroma po izteku primernega roka od dneva, ko so bila dela končana in v katerem je bilo mogoče sestaviti obračun.
Dogovor o plačevanju na podlagi situacij je po svoji pravni naravi dogovor o izplačevanju akontacij na račun izvedenih del.
Za plačilo pogodbene kazni je pomembno, ali je bil vzrok za zamudo tožnice (samo) zamuda drugih izvajalcev, torej ali je sama zašla v zamudo, ker del ni mogla opraviti pred dokončanjem del drugih izvajalcev. Na končno (skupno) zamudo s končanjem del vplivajo namreč različni vzroki (med katerimi lahko nekateri izvirajo tudi iz izvajalčeve sfere), zato je v zvezi s posameznim vzrokom za zamudo dosledneje govoriti o obdobju zamude, ki ga ta vzrok povzroči. Tudi če izvajalec za posamezen vzrok zamude ne odgovarja, ta vzrok objektivno povzroči prekoračitev pogodbenega roka za končanje del. Če izvajalec za določeno obdobje za zamudo ne odgovarja, pa ima to enak učinek, kot če bi se pogodbeni rok za končanje del podaljšal za enako obdobje in mu ni mogoče naložiti plačila pogodbene kazni.
NEPRAVDNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004094
ZPP člen 212.
imenovanje posebnega revizorja - predlaganje dokazov - vpogled v spis
V pripravljalni vlogi z dne 13. 10. 2014 je nasprotni udeleženec še navedel, da je bil prvotni kredit najet že pred več leti, se skliceval na spis Ng 3/2013 in kot dokaz predlagal “kot do sedaj”. S takšnim dokaznim predlogom pa ni konkretno pojasnil, katere listine naj sodišče prve stopnje vpogleda v spisu Ng 3/2013. Ni naloga sodišča, da samo išče listine v predlaganem spisu.
Odškodninska terjatev posameznega etažnega lastnika do drugih etažnih lastnikov ni pobotljiva z njihovo terjatvijo do njega za vplačilo sredstev v rezervni sklad.
Odločitev o pravdnih stroških je sodišče prve stopnje obrazložilo le z navedbo pravne podlage zanjo in ugotovitvijo, da je tožena stranka v pravdi v celoti uspela. Taka obrazložitev sodišča prve stopnje pa je preskopa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083651
OZ člen 183. ZPP člen 285.
odškodninska odgovornost – kršitev pravice do časti in dobrega imena – denarna odškodnina pravne osebe – protipravno ravnanje – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – substanciran dokazni predlog
Da bi tožnici dosegli zahtevano odškodninsko varstvo, bi morali najprej dokazati, da sta sporne izjave posredovala novinarju (oba) toženca, da jih je novinar objavil v enaki vsebini in enakem kontekstu, kot so bile podane, ter še, da sporne trditve pomenijo protipraven ali vsaj nedopusten poseg v pravico do ugleda ali dobrega imena pravne osebe. Za takšen poseg je potrebno, da so trditve (o sami pravni osebi ali fizičnih osebah, ki v tej pravni osebi opravljajo pomembne funkcije) bodisi neresnične, bodisi resnične, vendar izjavljene na neprimeren oziroma žaljiv, zaničljiv, sramotilen način.
pripoznava terjatve – zastaranje glavne terjatve – zastaranje stranske terjatve – zastaranje zahtevka za plačilo zamudnih obresti
Petletni zastaralni rok, ki ga je določal 371. člen ZOR (sedaj 346. člen OZ), se je iztekel najkasneje v letu 2005, tožbo pa je tožnik vložil šele v letu 2013. Ker je zastarala glavna terjatev in ker usodo glavne terjatve deli tudi stranska terjatev (369. člen ZOR oziroma 344. člen OZ), je zastaral tudi zahtevek za plačilo zamudnih obresti.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
Z drugo pripravljalno vlogo z dne 11. 6. 2014 je tožeča stranka med drugim posredovala tabelo (preglednico), ki jo je poimenovala »Izpis za pravdni postopek« in v kateri je podala natančen popis vtoževanih stroškov na posameznem razdelilniku - navedla je izvajalca storitve, za katero je bil obračunan posamezen strošek, višino računa izvajalca in datum njegovega plačila ter višino stroška, ki ga je toženka dolžna poravnati. Omenjene tabele sicer ni vnesla v besedilo pripravljalne vloge, temveč jo je tej priložila. A ob dejstvu, da je izrecno navedla, da preglednico posreduje kot del trditvene podlage, iz same tabele pa v pregledni, jasni in strnjeni obliki izhajajo relevantni podatki o tem, na kakšen način je bil strošek po posamezni postavki obračunan, je potrebno tudi iz nje razvidne podatke šteti za del tožničinih trditev.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/1.
izvedensko mnenje – zahtevnost mnenja
Sodišče odloča, ali je bila izdelava nekega mnenja zahtevna ali zelo zahtevna, vendar mora izvedenec, ki mnenje izdela, navesti in pojasniti, zakaj ocenjuje, da je izvedensko delo v neki konkretni zadevi odstopalo od povprečja in je bilo zelo zahtevno.
ZSPJS člen 32, 32/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-4, 97b, 97b/4, 100a. ZDR člen 204, 204/4.
dodatek za delo ponoči - dodatek za izmensko delo - vojak - ruski turnus
Tožnik (vojak) je delali v t. i. »ruskem turnusu« (delo je opravljal 12 ur, nato 24 ur počival, sledilo je 12 urno delo ponoči, zatem pa 48 urni počitek). Takšno delo se na podlagi četrtega odstavka 97.b člena ZObr šteje za delo v izmenah. Zato je tožnik upravičen do vtoževanega dodatka iz tega naslova.