STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074739
ZFPPIPP člen 264. OZ člen 1019, 1019/3.
odkup terjatev – obseg prenosa – vračanje preplačil – začetek stečajnega postopka – pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov – solidarno poroštvo – pobot – pogoji za pobot – prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka
Tožena stranka je sicer trdila, da je vsa plačila dolžnika G. (odkupljenih je bilo za 213.960,88 EUR terjatev, nakazil dolžnika pa je bilo za 266.161,10 EUR, torej za 52.200,22 EUR več) prejela še pred začetkom stečajnega postopka (in na ta način utemeljila terjatev tožene stranke), vendar bi tovrstno terjatev (tožene stranke) lahko pobotala na dan začetka stečajnega postopka le v primeru, če bi tudi sama imela terjatev do tožeče stranke, ki je zapadla do dneva začetka stečajnega postopka. V ta namen pa bi tožena stranka morala pojasniti, za zapiranje katerih terjatev, v kakšni višini in s kakšnim datumom zapadlosti je porabila znesek preplačila, katerega je še pred 3. 6. 2009 prejela od G. Samo na ta način bi namreč lahko definirala terjatev, ki jo je iz naslova solidarnega poroštva imela zoper tožečo stranko. Če dolžniki tožene stranke svojih zapadlih terjatev niso plačevali, je nastala obveznost tožeče stranke iz poroštva, za dopustnost pobotanja pa bi bilo potrebno ugotoviti, ali je nastala že pred začetkom stečajnega postopka.
predlog za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – obstoj težko nadomestljive škode – uporaba sile – odpoved pogodbe o upravljanju
Zaradi odpovedi pogodbe o upravljanju tožeči stranki lahko nastaja običajna škoda. Zaradi dvojnega upravljanja taka škoda, ki jo zatrjuje tožeča stranka, lahko nastaja kvečjemu etažnim lastnikom, to je toženi stranki in ne tožeči stranki. V konkretnem primeru tudi ne gre za izjemno situacijo, ki bi opravičevala izdajo začasne odredbe.
izvedenina – ureditev meje med parcelami predlagatelja in javnim dobrim
Meja med parcelami predlagatelja in javnim dobrim se praviloma določa po katastru, v kolikor pa javno dobro sega preko katastrske meje in gre za odstopanje po podatkih katastra, je potrebno mejo določiti na podlagi dejanskega uživanja ali po meji grajenih objektov.
NEPRAVDNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004094
ZPP člen 212.
imenovanje posebnega revizorja - predlaganje dokazov - vpogled v spis
V pripravljalni vlogi z dne 13. 10. 2014 je nasprotni udeleženec še navedel, da je bil prvotni kredit najet že pred več leti, se skliceval na spis Ng 3/2013 in kot dokaz predlagal “kot do sedaj”. S takšnim dokaznim predlogom pa ni konkretno pojasnil, katere listine naj sodišče prve stopnje vpogleda v spisu Ng 3/2013. Ni naloga sodišča, da samo išče listine v predlaganem spisu.
ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev dokaznega predloga - dogovor o odlogu plačila
Čeprav je upnik ugovornim navedbam o doseženem dogovoru o odlogu plačila izrecno nasprotoval in jih označil kot poskus zavlačevanja izvršilnega postopka, bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati zakonitega zastopnika dolžnika, saj bi v primeru, če bi se trditve v ugovoru zoper sklep o izvršbi glede odloga plačila izkazale za resnične, to lahko privedlo do ugoditve ugovoru. Ker pa je po ugovornih zatrjevanjih med upnikom in dolžnikom tak dogovor bil sklenjen v ustni obliki, dokazovanje na drugačen način niti ni možno.
Solidarna poroka sta se bila dolžna pred podpisom poroštvene izjave sama seznaniti z obsegom obveznosti, za izpolnitev katere naj bi kot solidarna poroka jamčila. Če tega nista storila, nista ravnala z dolžno skrbnostjo in morata sama sebi pripisati posledice. Okoliščina, da sta računala na trajnejše sodelovanje, je glede vprašanja njune zadostne skrbnosti brezpredmetna.
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki zoper „neupoštevanje“ sklicevanja tožencev (solidarnih porokov) na zavarovanje (rizika neplačila dolga), ki naj bi ga imela tožnica sklenjenega pri banki. Takšen ugovor bi bil upošteven le, če bi tožnica iz tega naslova dobila karkoli poplačanega. Do tega pa ni prišlo, saj naj bi bilo zavarovalno razmerje prekinjeno (in zahtevek ni bil niti vložen). Okoliščina, zakaj se tožnica ni poplačala, pa se drugotoženke ne tiče (saj gre za „tuje“ pogodbeno razmerje). Iz katerega od sklenjenih jamčevanj (zavarovanj) bo poskušala doseči poplačilo neporavnanega dolga, je namreč (toženca nikoli nista navajala, da bi bilo v tem oziru med njimi dogovorjeno kaj drugega) „zgolj“ in „samo“ pravica tožnice.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
pripoznava terjatve – zastaranje glavne terjatve – zastaranje stranske terjatve – zastaranje zahtevka za plačilo zamudnih obresti
Petletni zastaralni rok, ki ga je določal 371. člen ZOR (sedaj 346. člen OZ), se je iztekel najkasneje v letu 2005, tožbo pa je tožnik vložil šele v letu 2013. Ker je zastarala glavna terjatev in ker usodo glavne terjatve deli tudi stranska terjatev (369. člen ZOR oziroma 344. člen OZ), je zastaral tudi zahtevek za plačilo zamudnih obresti.
Ker gre za neizpodbojno domnevo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti, bi se začetku stečajnega postopka dolžnik lahko pravočasno uprl le z vložitvijo ugovora, v katerem bi izpodbijal podlago za domnevo trajnejše nelikvidnosti, tako imenovano domnevno bazo. Trditi in izkazati bi moral, da ima zaposlenih več delavcev, ki jim minimalne plače, davke in prispevke redno obračunava oziroma plačuje oziroma z njimi ne zamuja več kot dva meseca. Ker tega dolžnik ni storil, prvostopenjskemu sodišču ni bilo treba ugotavljati insolventnosti dolžnika.
denarna kazen – kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča – žalitev sodišča kot pravni standard – pravdni postopek – upravni postopek
Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni treba ugotoviti, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju namena 109. člena ZPP je objektivni vidik, in sicer ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča. Pojem „žalitev sodišča“ je pravni standard. Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji.
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo na določilo 3. odstavka 111. člena ZUP, vendar ureja sankcioniranje žaljivih vlog podanih v pravdnem postopku 109. člen ZPP.
Ker OZ v primeru hibe pravnega posla, ki je posledica ravnanj, kot ga toženec očita tožnici, predpisuje drugo, milejšo sankcijo, to je izpodbojnost, ni mogoče uveljavljati ničnosti pod plaščem domnevno nemoralnega ravnanja sopogodbenika.