dedovanje – določitev dediča – ustanovitev dedne pravice v korist pokojnega dediča
Odločitev sodišča, da v primeru, ko dedič med zapuščinskim postopkom umre, v njegovo korist ustanovi dedno pravico, nima pravne podlage in je zato napačna.
pripoznava terjatve – zastaranje glavne terjatve – zastaranje stranske terjatve – zastaranje zahtevka za plačilo zamudnih obresti
Petletni zastaralni rok, ki ga je določal 371. člen ZOR (sedaj 346. člen OZ), se je iztekel najkasneje v letu 2005, tožbo pa je tožnik vložil šele v letu 2013. Ker je zastarala glavna terjatev in ker usodo glavne terjatve deli tudi stranska terjatev (369. člen ZOR oziroma 344. člen OZ), je zastaral tudi zahtevek za plačilo zamudnih obresti.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – causa acquirendi – aleatorna pogodba – kavza pogodbe – dolgoletna pretekla skrb preživljalke za preživljanko
Tipična kavza pogodbe o dosmrtnem preživljanju ustreza abstraktnemu tipu causa acquirendi, dopolnjeni s prvinama zaupnosti (kontekst medčloveškega odnosa) in aleatornosti. Pogodbenici v konkretni zadevi sta takšno abstraktno kavzo dopustno še konkretizirali in dopolnili z okoliščino dolgoletne pretekle skrbi preživljalke za preživljanko.
Obligacijska razmerja imajo relativen značaj, zaradi česar v primeru, ko so v zvezi z nepremičnino nastala do trenutka njenega (lastninsko-pravnega) prenosa na novega pridobitelja (lastnika), nanj skupaj s stvarno pravico praviloma (izjemo predstavljajo zakupna/najemna razmerja) ne preidejo.
Obveznost toženca in njegove (bivše) žene, ki naj bi nastala zaradi obogatitve, je povezana s skupnim premoženjem. Za takšne obveznosti pa (upoštevaje določbo 2. odstavka 56. člena ZZZDR oziroma 2. odstavka 72. člena SPZ) velja, da za njih skupna lastnika (zakonca) odgovarjata nerazdelno (solidarno). To pomeni, da je vsak od njiju napram upniku (sam) zavezan za izpolnitev celotne obveznosti. Navzven torej odgovarjata solidarno, medtem ko so morebitni zahtevki med njima samima „zgolj“ stvar njunega notranjega (regresnega) razmerja.
Četudi bi bil dogovor o skupni gradnji sklenjen, ne bi bil veljaven, saj bi moral biti sklenjen z obema skupnima lastnikoma. To pa ni bilo zatrjevano. Ker je šlo za skupno premoženje, toženec s svojim deležem ni mogel razpolagati (glej 54. člen ZZZDR). Gre za oviro pravne narave, zaradi česar je pritožbeno sklicevanje na prvotožničino izpovedbo (glede dogovora o priznanju lastninske pravice) brezpredmetno.
Pritožniki (sklicujoč se na 1. odstavek 393. člena OZ) upravičeno opozarjajo, da jim je sodišče prve stopnje uporabnino neutemeljeno naložilo v solidarno plačilo. Ker gre v konkretnem primeru za deljivo obveznost, obsodba na nerazdelno plačilo ne pride v poštev. Zato je bilo potrebno besedo „nerazdelno“ iz izreka izločiti. Dodatno pa v sam izrek ni bilo potrebno posegati, saj se v skladu z 2. odstavkom 393. člena OZ šteje, da se, če je pri kakšni deljivi obveznosti več dolžnikov in drugačna delitev ni določena, obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti.
Ker gre za neizpodbojno domnevo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti, bi se začetku stečajnega postopka dolžnik lahko pravočasno uprl le z vložitvijo ugovora, v katerem bi izpodbijal podlago za domnevo trajnejše nelikvidnosti, tako imenovano domnevno bazo. Trditi in izkazati bi moral, da ima zaposlenih več delavcev, ki jim minimalne plače, davke in prispevke redno obračunava oziroma plačuje oziroma z njimi ne zamuja več kot dva meseca. Ker tega dolžnik ni storil, prvostopenjskemu sodišču ni bilo treba ugotavljati insolventnosti dolžnika.
Za neformalni pogovor z otrokom se odloči sodnik glede na starost otroka in glede na druge okoliščine, nikakor pa to ni obveznost sodišča v vsakem primeru.
Stiki ne morejo biti določeni eventualno, v odvisnosti od dogovora, pogojno; morajo biti natančno opredeljeni, še zlasti, če je zaupanje med obema roditeljema porušeno in je nujna komunikacija slaba.
Vprašanje, ali zna mati reševati šolske naloge mladoletne hčerke in ali lahko z njo smuča, za izvajanje pravice do stikov ni pomembno, saj bi sicer po tem argumentu, razvitem do absurda, stike lahko imel le ustrezno inteligenten roditelj, ki obvlada športne veščine, kakršnih je vajen oz. kakršne obvlada otrok.
Dopis, da [sodnica] „zelo rada zlorablja pooblastilo [...] ali pa zafrkava ljudi, ki ravno tako plačujejo denar za izplačilo [sodniških] plač, […] da bodisi rada potvarja dejstva ali pa ne zna brati ali pa so za [njo] davkoplačevalci navadna raja, ki jo lahko iz sodniških višav zafrkava[] po mili volji […] [da] očitno ima[] v delovnem času dovolj prostega časa, da po okriljem sodišča rešuje[] svoje privatne zadeve […] da naj resno razmisli o svojem odstopu in celo o vrnitvi magisterija, saj s svojim početjem povzroča[] samo škodo in poštenim ljudem krade[] čas, je brez kakršnegakoli drugega pomena kot le, da izraža omalovaževanje in žaljenje razpravljajoče sodnice. Pošiljatelj dopisa sploh ni stranka tega postopka, zato njegovega ravnanja ni niti v najmanjši možni meri moč pripisati pretirano čustveni reakciji ob obrambi lastnih pravic.
ugovor zoper začasno odredbo – nedenarna terjatev – izročitev ključev vhodnih vrat – skupno premoženje zakoncev – delež zakoncev na skupnem premoženju
Utemeljen je zaključek sodišča prve stopnje, da s predlagano začasno odredbo – da je drugi toženec tožniku najkasneje v roku 48 ur po prejemu začasne odredbe dolžan izročiti ključe vhodnih vrat stanovanja in mu s tem omogočiti njegovo nemoteno uporabo – ni mogoče doseči zavarovanja nedenarnih terjatev tožnika, saj z njo ni mogoče zavarovati izvršitve obveznosti drugega toženca na izstavitev zemljiškoknjižne listine v bodočnosti, niti ne ugotovitve o obstoju skupnega premoženja in deležev tožnika in prve toženke na njem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC0004092
ZFPPIPP člen 45, 131, 131/1, 132, 132/1, 221b, 221b/2.
začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - vpliv na že začete postopke izvršbe
Če je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo kljub procesni oviri že začetega postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom, nima zakonskega pooblastila, da samo sebi razveljavi sklep o dovolitvi izvršbe.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZVPSBNO člen 15, 16, 16/1, 19, 20, 20/6, 21.
pravica do povrnitve škode – odgovornost države – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povrnitev premoženjske škode – spor majhne vrednosti
Za odločanje o zahtevkih za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni uporabljiva določba 6. odstavka 20. člena ZVPSBNO o uporabi pravil o sporu majhne vrednosti.
ZIZ člen 15. ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4.
vročanje - prepozen ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi - ponovno odločanje - načelno pravno mnenje - poenotenje sodne prakse - štetje rokov - štetje 15-dnevnega roka - fikcija vročitve - dela prost dan - prepoved retroaktivnosti - prepoved poslabšanja pravnega položaja
Ker je bila vročitev sklepov prvemu dolžniku opravljena pred sprejemom načelnega pravnega mnenja z dne 14. 1. 2015 in je tudi že višje sodišče ugotovilo pravočasnost vloženih ugovorov in dalo sodišču napotek za nadaljnje odločanje o ugovorih, je sodišče prve stopnje nepravilno ponovno odločalo o pravočasnosti ugovorov in uporabilo načelno pravno mnenje ter ugovora ponovno zavrglo kot prepozno vložena.
sklep o zavarovanju - začasna odredba - denarna kazen - upravljanje večstanovanjske stavbe - prenehanje pogodbe o opravljanju upravniških storitev - predaja poslov - prenos sredstev - račun, ki ga vodi na novo izbrani upravnik - sredstva rezervnega sklada - vodenje sredstev računa rezervnega sklada - poseben transakcijski račun - zakonska dolžnost
V 1. odstavku 42. člena SZ-1 je sicer res določeno, da mora upravnik zagotoviti, da se vsa vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu (kar naj račun iz začasne odredbe ne bi bil), vendar pa navedeno ne odvezuje dolžnika naložene obveznosti, da ta sredstva upniku nakaže na njegov račun. Upnik ima namreč v nadaljevanju zakonsko dolžnost, da jih prenakaže na poseben transakcijski račun.
ZST-1 člen 6c. ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
posebna vrnitev v prejšnje stanje - predhodna odredba - delno razveljavljen sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje je glede na trditve tožeče stranke o pravočasnem plačilu sodne takse njeno vlogo pravilno obravnavalo kot predlog za posebno vrnitev v prejšnje stanje. Tožeča stranka materialnopravno zmotno pripisuje delno razveljavljenemu sklepu o izvršbi pomen odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, na podlagi katere bi bilo mogoče predlagati predhodno odredbo. Tovrstna sodna praksa se je vzpostavila na podlagi v pritožbi tožeče stranke omenjenega sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 14/2010 z dne 25. 3. 2010, vendar pa je bila ta presežena z razlogi Ustavnega sodišča RS v odločbi U-I-148/13-15 z dne 10. 7. 2014, objavljeni 28. 7. 2014, ki jih je v izpodbijanem sklepu povzelo sodišče prve stopnje (10. točka obrazložitve). Čeprav je bila z izrekom odločbe Ustavnega sodišča RS razveljavljena zgolj 1. točka prvega odstavka 258. člena ZIZ, so njeni razlogi pomenili tudi spremembo materialnopravnega razlogovanja, kaj se šteje za odločbo domačega sodišča, oziroma da se delno razveljavljen sklep o izvršbi ne more šteti za odločbo domačega sodišča.
NEPRAVDNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004094
ZPP člen 212.
imenovanje posebnega revizorja - predlaganje dokazov - vpogled v spis
V pripravljalni vlogi z dne 13. 10. 2014 je nasprotni udeleženec še navedel, da je bil prvotni kredit najet že pred več leti, se skliceval na spis Ng 3/2013 in kot dokaz predlagal “kot do sedaj”. S takšnim dokaznim predlogom pa ni konkretno pojasnil, katere listine naj sodišče prve stopnje vpogleda v spisu Ng 3/2013. Ni naloga sodišča, da samo išče listine v predlaganem spisu.
Ker OZ v primeru hibe pravnega posla, ki je posledica ravnanj, kot ga toženec očita tožnici, predpisuje drugo, milejšo sankcijo, to je izpodbojnost, ni mogoče uveljavljati ničnosti pod plaščem domnevno nemoralnega ravnanja sopogodbenika.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074739
ZFPPIPP člen 264. OZ člen 1019, 1019/3.
odkup terjatev – obseg prenosa – vračanje preplačil – začetek stečajnega postopka – pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov – solidarno poroštvo – pobot – pogoji za pobot – prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka
Tožena stranka je sicer trdila, da je vsa plačila dolžnika G. (odkupljenih je bilo za 213.960,88 EUR terjatev, nakazil dolžnika pa je bilo za 266.161,10 EUR, torej za 52.200,22 EUR več) prejela še pred začetkom stečajnega postopka (in na ta način utemeljila terjatev tožene stranke), vendar bi tovrstno terjatev (tožene stranke) lahko pobotala na dan začetka stečajnega postopka le v primeru, če bi tudi sama imela terjatev do tožeče stranke, ki je zapadla do dneva začetka stečajnega postopka. V ta namen pa bi tožena stranka morala pojasniti, za zapiranje katerih terjatev, v kakšni višini in s kakšnim datumom zapadlosti je porabila znesek preplačila, katerega je še pred 3. 6. 2009 prejela od G. Samo na ta način bi namreč lahko definirala terjatev, ki jo je iz naslova solidarnega poroštva imela zoper tožečo stranko. Če dolžniki tožene stranke svojih zapadlih terjatev niso plačevali, je nastala obveznost tožeče stranke iz poroštva, za dopustnost pobotanja pa bi bilo potrebno ugotoviti, ali je nastala že pred začetkom stečajnega postopka.
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081961
URS člen 22, 23, 25. OZ člen 190. ZIZ člen 41a, 43. ZPP člen 319, 441.
predlog za izvršbo na podlagi menice – umik izvršilnega predloga – umik po izdaji sklepa o izvršbi – sklep o ustavitvi izvršbe – neupravičena pridobitev – ustavna procesna jamstva – pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi
Umik izvršilnega predloga po tem, ko je že izdan sklep o izvršbi, se nanaša le na drugo fazo izvršilnega postopka, t.j. na izvršilni del izvršbe in meri k ustavitvi, prekinitvi oziroma prenehanju vseh izvršilnih dejanj (ki so bila v trenutku umika še v teku) Sklep o ustavitvi izvršbe na podlagi upnikovega umika izvršilnega predloga tako pomeni le konec oprave izvršbe in nima nobenega vpliva na veljavnost oziroma pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi niti ni z njim v relevantni zvezi.
Sklep o ustavitvi izvršbe v primeru, ko je postopek odločanja o pravnih sredstvih še v teku, pomeni le konec oprave izvršbe in ne izvršilnega postopka v celoti. Izvršilni postopek se v takšnem primeru v celoti konča šele s pravnomočno odločitvijo o pravnih sredstvih, ki so bila do trenutka ustavitve izvršbe že vložena, pa o njih še ni bilo odločeno.
Četudi je sklep o izvršbi na podlagi menice mogoče izvršiti pred njegovo pravnomočnostjo, je izvršba dopustna (opravičena) le pod pogojem, da sklep o izvršbi kasneje postane pravnomočen.
določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – stiki – korist otroka – stroški izvedenca
Preživninsko breme je glede na tožničine višje mesečne dohodke, ki so najmanj za tretjino višji od toženčevih, ustrezno razporejeno tako, da je toženec dolžan pokriti 40%, tožnica pa 60%.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Ugotovitve, da je šlo za prevzemanje novih oziroma dodatnih obveznost ne more spremeniti niti zatrjevano dejstvo, da je obveznosti v enakem obsegu imel že prej in da gre laično rečeno le za „podaljševanje obveznosti, prevzetih pred spornim obdobjem“.