pripoznava terjatve – zastaranje glavne terjatve – zastaranje stranske terjatve – zastaranje zahtevka za plačilo zamudnih obresti
Petletni zastaralni rok, ki ga je določal 371. člen ZOR (sedaj 346. člen OZ), se je iztekel najkasneje v letu 2005, tožbo pa je tožnik vložil šele v letu 2013. Ker je zastarala glavna terjatev in ker usodo glavne terjatve deli tudi stranska terjatev (369. člen ZOR oziroma 344. člen OZ), je zastaral tudi zahtevek za plačilo zamudnih obresti.
dedovanje – določitev dediča – ustanovitev dedne pravice v korist pokojnega dediča
Odločitev sodišča, da v primeru, ko dedič med zapuščinskim postopkom umre, v njegovo korist ustanovi dedno pravico, nima pravne podlage in je zato napačna.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074746
OZ člen 132, 168, 168/3. ZPP člen 212, 213, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
povrnitev premoženjske škode – izgubljeni dobiček – ugotavljanje izgubljenega dobička – ocena višine izgubljenega dobička – verjetnost – finančno načrtovanje poslovanja – hipotetični scenarij poteka poslovanja – normalen tek stvari – posebne okoliščine – analize stanja trga – variabilni odhodki – trditveno breme v zvezi s prihodki in odhodki – razlogi za zavrnitev dokazov – kršitev pravice do izjave – materialno procesno vodstvo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ugotavljanje izgubljenega dobička ima veliko skupnih značilnosti s finančnim načrtovanjem poslovanja. Torej načrtovanjem izida poslovanja, ki ga bo gospodarski subjekt dosegel v prihodnosti. Verjetnost, da bi oškodovanec imel dobiček, če ne bi bilo škodnega dogodka, mora presegati 50 %. To je mogoče, ko gre za normalen tek stvari. V primeru posebnih okoliščin pa je potrebno ugotavljati z verjetnostjo, ki presega 50 % in dokazati, kakšen bi bil obseg poslovanja gospodarskega subjekta v primeru, ko je oškodovanec načrtoval, da bo začel izvajati novo dejavnost. Ta okoliščina se zatrjuje (in dokazuje) z ustreznimi analizami stanja trga.
Oškodovanec (tožeča stranka) mora zatrjevati, kakšne prihodke bi imela, če ne bi bilo protipravnega ravnanja tožene stranke in kakšne odhodke bi imela prav zaradi tega poslovanja, ki pa jih sedaj ni imela (variabilni odhodki). Ne sme pa se upoštevati fiksnih stroškov, ki oškodovancu nastanejo ne glede na obseg poslovanja (npr. amortizacija).
Pri ugotavljanju izgubljenega dobička gre vedno za ocene.
Sodišče prve stopnje sicer samo sklepa, katere dokaze bo izvedlo in katere ne, vendar pa mora pri tem za svojo odločitev podati konsistentne razloge, sicer krši pravico stranke do izjave.
Dopis, da [sodnica] „zelo rada zlorablja pooblastilo [...] ali pa zafrkava ljudi, ki ravno tako plačujejo denar za izplačilo [sodniških] plač, […] da bodisi rada potvarja dejstva ali pa ne zna brati ali pa so za [njo] davkoplačevalci navadna raja, ki jo lahko iz sodniških višav zafrkava[] po mili volji […] [da] očitno ima[] v delovnem času dovolj prostega časa, da po okriljem sodišča rešuje[] svoje privatne zadeve […] da naj resno razmisli o svojem odstopu in celo o vrnitvi magisterija, saj s svojim početjem povzroča[] samo škodo in poštenim ljudem krade[] čas, je brez kakršnegakoli drugega pomena kot le, da izraža omalovaževanje in žaljenje razpravljajoče sodnice. Pošiljatelj dopisa sploh ni stranka tega postopka, zato njegovega ravnanja ni niti v najmanjši možni meri moč pripisati pretirano čustveni reakciji ob obrambi lastnih pravic.
Za neformalni pogovor z otrokom se odloči sodnik glede na starost otroka in glede na druge okoliščine, nikakor pa to ni obveznost sodišča v vsakem primeru.
Stiki ne morejo biti določeni eventualno, v odvisnosti od dogovora, pogojno; morajo biti natančno opredeljeni, še zlasti, če je zaupanje med obema roditeljema porušeno in je nujna komunikacija slaba.
Vprašanje, ali zna mati reševati šolske naloge mladoletne hčerke in ali lahko z njo smuča, za izvajanje pravice do stikov ni pomembno, saj bi sicer po tem argumentu, razvitem do absurda, stike lahko imel le ustrezno inteligenten roditelj, ki obvlada športne veščine, kakršnih je vajen oz. kakršne obvlada otrok.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076334
ZMZPP člen 30. OZ člen 892, 894. ZPP člen 315.
vmesna sodba – egiptovsko pravo – kraj škodnega dogodka – kraj sklenitve pogodbe – zastaranje odškodninske terjatve – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – nezgoda med vožnjo z jeepom – izlet z vožnjo z jeepom po puščavi – odgovornost organizatorja izleta – varnostni pas – pogodba o organiziranju potovanja – omejitev odgovornosti organizatorja potovanja – skrbnost organizatorja potovanja – soprispevek oškodovanca
Ob dejstvu, da sta obe pravdni stranki z domicilom v Republiki Sloveniji, obravnavano škodno razmerje nima tesnejše zveze z nekim drugim pravom od slovenskega. Tožeča stranka pa si je slovensko pravo utemeljeno izbrala kot zanjo ugodnejše pravo, saj je posledica (škoda iz obravnavanega škodnega dogodka) kot prebivalki Republike Slovenije nastala v Sloveniji, toženi stranki pa je bil kraj posledice znan, saj ji je bilo nedvomno znano, da ima tožnica bivališče v Republiki Sloveniji.
Zdravstvena ustanova, kjer je bila postavljena napačna diagnoza, ni nekdo tretji, ampak lečeča ustanova in morebitne njene napake pri zdravljenju ne morejo biti v škodo tožnice kot osebe na zdravljenju v smeri pretrganja vzročne zveze in s tem zgodnejšega nastopa roka, od katerega prične teči zastaranje odškodninske terjatve. Relevantno je, kdaj so bile posledice poškodbe znane subjektivno tožnici in iz takšnega stališča je pravilno izhajalo tudi sodišče prve stopnje.
predlog za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – obstoj težko nadomestljive škode – uporaba sile – odpoved pogodbe o upravljanju
Zaradi odpovedi pogodbe o upravljanju tožeči stranki lahko nastaja običajna škoda. Zaradi dvojnega upravljanja taka škoda, ki jo zatrjuje tožeča stranka, lahko nastaja kvečjemu etažnim lastnikom, to je toženi stranki in ne tožeči stranki. V konkretnem primeru tudi ne gre za izjemno situacijo, ki bi opravičevala izdajo začasne odredbe.
Pri sklepčnosti tožbe gre za vprašanje materialnega prava. Presoja sklepčnosti tožbe zajema opredelitev življenjskega primera, na katerega se navezuje pravna posledica, opredelitev pravno relevantnih dejstva, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera ter subsumpcijo teh dejstev pod pravno normo.
Tožba tudi ni nesklepčna, ker v tožbenem zahtevku niso navedeni mesečni zneski uporabnin in njihova zapadlost, saj pri denarnih zahtevkih to ni potrebno, pač pa je za sklepčnost tožbe bistveno, da identifikacija denarnih zahtevkov izhaja iz trditvene podlage tožbe.
sklep o zavarovanju - začasna odredba - denarna kazen - upravljanje večstanovanjske stavbe - prenehanje pogodbe o opravljanju upravniških storitev - predaja poslov - prenos sredstev - račun, ki ga vodi na novo izbrani upravnik - sredstva rezervnega sklada - vodenje sredstev računa rezervnega sklada - poseben transakcijski račun - zakonska dolžnost
V 1. odstavku 42. člena SZ-1 je sicer res določeno, da mora upravnik zagotoviti, da se vsa vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu (kar naj račun iz začasne odredbe ne bi bil), vendar pa navedeno ne odvezuje dolžnika naložene obveznosti, da ta sredstva upniku nakaže na njegov račun. Upnik ima namreč v nadaljevanju zakonsko dolžnost, da jih prenakaže na poseben transakcijski račun.
ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev dokaznega predloga - dogovor o odlogu plačila
Čeprav je upnik ugovornim navedbam o doseženem dogovoru o odlogu plačila izrecno nasprotoval in jih označil kot poskus zavlačevanja izvršilnega postopka, bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati zakonitega zastopnika dolžnika, saj bi v primeru, če bi se trditve v ugovoru zoper sklep o izvršbi glede odloga plačila izkazale za resnične, to lahko privedlo do ugoditve ugovoru. Ker pa je po ugovornih zatrjevanjih med upnikom in dolžnikom tak dogovor bil sklenjen v ustni obliki, dokazovanje na drugačen način niti ni možno.
Solidarna poroka sta se bila dolžna pred podpisom poroštvene izjave sama seznaniti z obsegom obveznosti, za izpolnitev katere naj bi kot solidarna poroka jamčila. Če tega nista storila, nista ravnala z dolžno skrbnostjo in morata sama sebi pripisati posledice. Okoliščina, da sta računala na trajnejše sodelovanje, je glede vprašanja njune zadostne skrbnosti brezpredmetna.
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki zoper „neupoštevanje“ sklicevanja tožencev (solidarnih porokov) na zavarovanje (rizika neplačila dolga), ki naj bi ga imela tožnica sklenjenega pri banki. Takšen ugovor bi bil upošteven le, če bi tožnica iz tega naslova dobila karkoli poplačanega. Do tega pa ni prišlo, saj naj bi bilo zavarovalno razmerje prekinjeno (in zahtevek ni bil niti vložen). Okoliščina, zakaj se tožnica ni poplačala, pa se drugotoženke ne tiče (saj gre za „tuje“ pogodbeno razmerje). Iz katerega od sklenjenih jamčevanj (zavarovanj) bo poskušala doseči poplačilo neporavnanega dolga, je namreč (toženca nikoli nista navajala, da bi bilo v tem oziru med njimi dogovorjeno kaj drugega) „zgolj“ in „samo“ pravica tožnice.
ZIZ člen 15. ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4.
vročanje - prepozen ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi - ponovno odločanje - načelno pravno mnenje - poenotenje sodne prakse - štetje rokov - štetje 15-dnevnega roka - fikcija vročitve - dela prost dan - prepoved retroaktivnosti - prepoved poslabšanja pravnega položaja
Ker je bila vročitev sklepov prvemu dolžniku opravljena pred sprejemom načelnega pravnega mnenja z dne 14. 1. 2015 in je tudi že višje sodišče ugotovilo pravočasnost vloženih ugovorov in dalo sodišču napotek za nadaljnje odločanje o ugovorih, je sodišče prve stopnje nepravilno ponovno odločalo o pravočasnosti ugovorov in uporabilo načelno pravno mnenje ter ugovora ponovno zavrglo kot prepozno vložena.
NEPRAVDNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004094
ZPP člen 212.
imenovanje posebnega revizorja - predlaganje dokazov - vpogled v spis
V pripravljalni vlogi z dne 13. 10. 2014 je nasprotni udeleženec še navedel, da je bil prvotni kredit najet že pred več leti, se skliceval na spis Ng 3/2013 in kot dokaz predlagal “kot do sedaj”. S takšnim dokaznim predlogom pa ni konkretno pojasnil, katere listine naj sodišče prve stopnje vpogleda v spisu Ng 3/2013. Ni naloga sodišča, da samo išče listine v predlaganem spisu.
določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – stiki – korist otroka – stroški izvedenca
Preživninsko breme je glede na tožničine višje mesečne dohodke, ki so najmanj za tretjino višji od toženčevih, ustrezno razporejeno tako, da je toženec dolžan pokriti 40%, tožnica pa 60%.
gradbena pogodba za rekonstrukcijo prizidka – plačilo za dodatno opravljena dela – konkretizacija navedb – substanciranje trditev – odgovor na navedbe
Konkretni ugovori tožene stranke na tožnikove pavšalne navedbe so terjali substancirane trditve glede vseh odločilnih dejstev, torej o vzrokih za nujnost del, opredeljenih po količini in ceni, obstoj katerih bi nato sodišče preizkusilo v dokaznem postopku.
Tožena stranka je tožniku (policistu) v sklepu o izreku disciplinskega ukrepa očitala lažjo kršitev delovne obveznosti in dolžnosti, ker spornega dne ni opravljal nalog, odrejenih z delovnim nalogom, temveč je v vozilu počival, s čimer je kršil svoje delovne obveznosti in s tem storil lažjo disciplinsko kršitev po 1. točki prvega odstavka 123. člena ZJU. Sodišče prve stopnje se v dokazni oceni ni (zadostno) opredelilo do dokazov, ki jih je predložila tožena stranka in potrjujejo z njene strani zatrjevana dejstva. Pritožba tudi utemeljeno nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožena stranka z nobenim dokazom ni dokazala, da je tožnik na delovnem mestu počival oz. spal. Izpodbijane sodbe zaradi neupoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP ni mogoče preizkusiti, zato je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 8, 185, 185/1, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-12.
dokazna ocena – neprerekane trditve – sprememba tožbe – ponovno odločanje o isti stvari
Če pritožnica ne očita sodišču prve stopnje napačne presoje dokazov, pač pa le trdi, da ne glede na dokaz z izvedencem meni, da tožeča stranka ni ravnala dovolj skrbno, s pritožbenim razlogom zmotne ugotovitve dejanskega stanja ne more uspeti.
Sodišče ne more obdržati v veljavi celotnega sklepa o izvršbi, saj je odločitev o določitvi izvršitelja že pravnomočno razveljavljena.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Po 2. odstavku 270. člena ZIZ ravnanje toženca v preteklosti, glede na to, da je sedaj toženec v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik nepremičnine, s čimer je uveljavitev terjatve tožeče stranke nedvomno omogočena, ni relevantno.
POGODBENO PRAVO – JAVNI ZAVODI – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0073517
ZZVZZ člen 63, 63/1, 63/2, 65, 65/3, 67, 68.
sklep vlade – učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje – sprejem Splošnega dogovora – sprememba splošnega dogovora s sklepom vlade – pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev – sprememba planske letne vrednosti programa s sklepom vlade – načelo funkcionalne zakonitosti
Sprejem aneksa k splošnemu dogovoru brez spremembe pogodbe ne more vplivati na pogodbeno dogovorjene obveznosti toženca, saj se Splošni dogovor ne uporablja neposredno za urejanje odnosov, ki so v pogodbi že izrecno urejena. Drugi odstavek 63. člena ZZVZZ, po katerem Vlada odloči o spornih vprašanjih, namreč ureja le situacijo, ko ne pride do soglasja glede izhodišč do konca decembra za naslednje leto. Gre za zakonsko pooblastilo Vladi, da uredi izhodišča, o katerih se partnerji v javnem zdravstvu niso dogovorili (glej sklep I U 178/2012). Le v tem primeru dogovor nadomesti sklep Vlade. Citirano zakonsko določilo torej Vlado pooblašča le za odločanje o spornih vprašanjih, ki se nanašajo na izhodišča za sklepanje pogodb, torej le pri oblikovanju izhodišč za pripravo dogovora za naslednje leto, ne pa tudi za spremembe že sprejetega Splošnega dogovora oziroma za spremembo že sklenjenih pogodb. ZZVZZ namreč Vlade ne pooblašča, da bi s sprejetim sklepom posegla v pravice in obveznosti partnerjev v javnem zdravstvu oziroma v pravno urejeno razmerje med pravdnima strankama.