OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0073521
ZOdvT člen 4, 4/1, 4/4. OZ člen 140.
povrnitev škode – pravno priznana škoda – neupravičeno pravdanje – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – nagrada odvetnika – plačilo višjih nagrad – dogovor o višjem plačilu – privolitev v škodo – volenti non fit iniuria
Iz trditev tožeče stranke, da je tožena stranka ravnala protipravno, ker ni izpolnila svoje obveznosti in izplačala odškodnine A. K., temveč je namesto tega (neutemeljeno) nasprotovala takšnemu zahtevku, izhaja, da naj bi škoda nastala zaradi toženkinega neupravičenega pravdanja. Skladno s sodno prakso odškodninske odgovornosti iz tega razloga ni mogoče preprosto izključiti. Vendar pa je slednja lahko podana le, kadar škoda izvira iz neutemeljenega (objestnega) pravdanja ali iz zlorabe postopka.
Iz sklenjenega dogovora o višini odvetniške nagrade v obravnavanem primeru izhaja, da je tožeča stranka z višjo nagrado, kljub (izrecnemu) opozorilu, soglašala. Ob podpisu dogovora je torej vedela, da bo presežek stroškov krila sama. Na to je prostovoljno pristala, kar pomeni, da se je z nastankom „škode“ oziroma zmanjšanja svojega premoženja, strinjala.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - delo po pogodbah civilnega prava - izobrazba
Tožnik, ki je za toženo stranko delal kot tekstopisec oziroma kreativni direktor kot samostojni podjetnik na podlagi delovršnih pogodb in nato na podlagi avtorskih pogodb, je opravljal enaka dela kot redno zaposleni delavci. Delo je opravljal osebno in nepretrgano ter bil vključen v organiziran delovni proces pri toženi stranki, ki je zagotavljala sredstva za delo, prostore, računalnik in prevoze. Tožena stranka ima v aktu o sistemizaciji sistemizirano tako delovno mesto tekstopisca kot delovno mesto kreativnega direktorja, dela in naloge, ki sta jih stranki določili v obeh delovršnih pogodbah pa so identične nalogam po opisih obeh sistemiziranih delovnih mest. Sodišče prve stopnje je glede na podane ugotovitve pravilno zaključilo, da so bili konkretnem primeru podani vsi štirje elementi delovnega razmerja, kot so določeni v prvem odstavku 4. člena ZDR, ki delovno razmerje opredeljuje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Zato je tožbeni zahtevek za priznanje obstoja delovnega razmerja za obdobje, ko je tožnik na podlagi delovršnih in avtorskih pogodb opravljal delo tekstopisca in kreativnega direktorja pri toženi stranki, utemeljen.
Res je sicer, da je v aktu o sistemizaciji tožene stranke tako za delovno mesto tekstopisca kot za delovno mesto kreativnega direktorja predvidena VII. stopnja strokovne izobrazbe, ki je tožnik nima, saj ima le V. stopnjo. Vendar v tožnikovem primeru to ne more biti ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja, ker so dokazani vsi elementi delovnega razmerja in ker je tožena stranka potem, ko je s tožnikom že sodelovala, vedela, kakšno izobrazbo ima tožnik, pa je kljub temu z njim sklenila podjemno pogodbo za opravljanje del kreativnega direktorja za povsem enaka dela z enakimi pooblastili in odgovornostmi, kot so določene za sistemizirano delovno mesto kreativnega direktorja.
ZFPPIPP člen 269, 271, 272, 272/3, 272/3–2. ZPP člen 212.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – domneve o obstoju pogojev – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti – izvedba dokaza
Domneva, da je oseba vedela, da je dolžnik insolventen, če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, je sicer izpodbojna, vendar pa mora dejstvo, da tega kljub vsemu ni vedela, niti ni mogla vedeti, dokazati oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na toženi stranki.
ZDR člen 37, 39, 39/3, 92, 92/1, 112. OZ člen 132, 186.
odškodninska odgovornost delavca - konkurenčna klavzula - konkurenčna prepoved - nastanek škode - prikrajšanje pri dobičku
V skladu z določbo 37. člena ZDR lahko delodajalec zahteva povrnitev škode, nastale z delavčevim ravnanjem, v roku treh mesecev od dneva, ko je zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla. Tožnica je bila že dne 18. 7. 2012 seznanjena z ravnanjem tožencev, ki naj bi predstavljalo kršitev konkurenčne prepovedi, zato je tožba, ki je bila vložena 30. 1. 2013, prepozna, saj so od dneva seznanitve do dneva vložitve tožbe pretekli več kot trije meseci. Poleg tega sta bila toženca iz zavarovanja odjavljena s 13. 7. 2012 in tako od tega dne dalje pri njej nista bila več v delovnem razmerju, zato ju konkurenčna prepoved po tem datumu ni več zavezovala.
V pogodbi o zaposlitvi prve tožene stranke dogovorjena konkurenčna klavzula ni veljavna, saj ni določeno denarno nadomestilo za njeno spoštovanje, ki je po 3. odstavku 39. člena ZDR pogoj za njeno veljavnost. V pogodbi o zaposlitvi drugo tožene stranke pa konkurenčna klavzula ni določena in ker ni dogovorjena, je ta ne more kršiti.
Ker toženca nista spoštovala določb ZDR o podaji izredne odpovedi delavca delodajalcu, saj nista zatrjevala in dokazala, da sta skladno z določbo 112. člena ZDR pisno opomnila delodajalca na kršitve in o kršitvah pisno obvestila inšpektorja za delo, je njuno odpoved potrebno šteti kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri kateri pa bi morala spoštovati odpovedni rok. S tem, ko so bile opravljene storitve tožencev pri naročniku plačane njunemu novemu delodajalcu, je bila toženka prikrajšana pri dobičku in je zato upravičena do povrnitve nastale škode.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
V zadnji pogodbi o zaposlitvi, ki je bila odpovedana z izpodbijano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je bilo določeno, da je tožnik dolžan opravljati dela in naloge delovnega mesta samostojni skrbnik komitentov I, za določen čas do reorganizacije pa opravlja dela in naloge delovnega mesta vodja oddelka poslovanja. Tožena stranka je izvedla reorganizacijo, na podlagi katere je ukinila oddelek poslovanja in s tem tudi delovno mesto vodje tega oddelka. Delovno mesto samostojni skrbnik komitentov I ni bilo ukinjeno. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila z izpodbijano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi odpovedana zadnja pogodba o zaposlitvi, v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa so navedeni in obrazloženi le razlogi za prenehanje potrebe po opravljanju tožnikovega dela na delovnem mestu vodja oddelka poslovanja. Ker tožena stranka v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni navedla in obrazložila tudi dejanskih razlogov za prenehanje potrebe po opravljanju tožnikovega dela na delovnem mestu samostojni skrbnik komitentov I, ki ni bilo ukinjeno in na katerem bi tožnik po uveljavljeni reorganizaciji nadaljeval z delom, saj je za to delovno mesto imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je takšna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
plačilo razlike plače - uvrstitev v plačni razred - napredovanja - javni uslužbenec - določitev plačnega razreda javnega uslužbenca
Tožnik je po imenovanju v uradniški naziv višji policijski svetnik na delovnem mestu direktor uprave napredoval še za šest plačnih razredov v 50. plačni razred. Ta plačni razred je obdržal tudi na novem delovnem mestu v generalni policijski upravi. Iz listin v spisu ne izhaja, da bi tožnik v času, ko je opravljal delo na delovnem mestu direktor uprave v uradniškem nazivu višji policijski svetnik, izpolnil pogoje še za kakšno napredovanje, zato je bila uvrstitev v 50. plačni razred z aneksom skladna z določbo 1. odstavka 20. člena ZSPJS (po katerem javni uslužbenec v primeru, če je premeščen na drugo delovno mesto oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, razen če pristojni organ ugotovi, da na prejšnjem delovnem mestu ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov ali da plačni razredi za napredovanje na prejšnjem delovnem mestu niso bili doseženi v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi).
Tožnik vtožuje razliko v plači, ki mu je bila določena s pogodbo o zaposlitvi in plačo, do katere bi bil upravičen, če bi tožena stranka upoštevala višji količnik za določitev njegove plače, kot je bil za delovno mesto, ki ga je zasedal tožnik, določen v splošnem aktu tožene stranke. Takšen zahtevek je čisti denarni zahtevek, za katerega tožniku ni potrebno izkazovati predhodnega varstva pravic pri delodajalcu.
Glede na to, da je v pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto vodje službe za varnost pri delu določen količnik 5,07, kar je v nasprotju s splošnim aktom delodajalca, v katerem je za to delovno mesto določen količnik 5,43, zato je sodišče prve stopnje tožniku za sporno obdobje utemeljeno priznalo razliko v plači med količnikoma 5,43 in 5,07.
dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe – poziv na dopolnitev tožbe – pravočasnost vloge – vložitev vloge na nepristojno sodišče – zastopanje po pooblaščencu
Vloga je pravočasna le v primeru, če pravočasno prispe na pristojno sodišče. Če stranka vlogo pošlje nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka.
predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka – ponarejena listina – kaznivo dejanje – nova dejstva in dokazi – kršitev pravil o vročanju
ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076307
URS člen 2, 15, 15/3, 27, 33, 67, 155. ZOPNI člen 2, 5, 5/2, 20, 20/1, 20/1-3, 20/1-4, 27, 27/3, 28, 28/1, 29, 57, 57/1. KZ člen 240, 240/2. ZPP člen 224, 224/1. ZKP člen 498, 498/1. ZIZ člen 11. OZ člen 131.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - finančna preiskava - obstoj utemeljenega suma - nesorazmernost premoženja glede na prihodke - zakonitost finančne preiskave - zemljiški dolg - domneva nedolžnosti - javna listina - uresničevanje in omejevanje pravic - pravica do zasebne lastnine
V postopku po ZOPNI se (kazenskopravna) krivda ne ugotavlja. Postopek po ZOPNI, za razliko od kazenskega postopka, ne teče zoper osebo, ampak poteka zoper premoženje. Gre za civilno zaplembo ob obstoju zakonsko določenih pogojev. ZOPNI uveljavlja ukrepe, ki se izrekajo (tudi) brez obsodilne sodbe oziroma ne glede na kazenski pregon osebe, ki je tarča ukrepa odvzema. Gre za ukrep civilnopravne narave, v pravdnem postopku pa velja načelo prirejenosti strank in ni potrebe po posebnih procesnih varovalih, kakršno vzpostavlja domneva nedolžnosti. Pravdni postopek teče neodvisno od ugotavljanja krivde posameznika v kazenskem postopku in zato ne more biti v nasprotju z domnevo nedolžnosti.
Finančna preiskava s svojimi izsledki, zajetimi v zaključnem poročilu, predstavlja javno listino, ki jo je v predpisani obliki, v mejah svoje pristojnosti, izdal državni organ pri izvrševanju javnega pooblastila, ki mu je bilo poverjeno z zakonom in ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (1. odstavek 224. člena ZPP).
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK0006100
ZIZ člen 270, 270/1. ZGD-1 člen 263.
odškodninska odgovornost člana organa vodenja – začasna odredba – trditveno in dokazno breme – dokazni standard – sklicevanje na mnenja ustrezno usposobljenih oseb, narejena po naročilu stranke
Kadar gre za dejstva v postopku izdaje začasne odredbe, ki jih je po naravi stvari mogoče ugotavljati predvsem s strokovno usposobljeno osebo, se sodišče ne bi smelo togo držati pravila, da so poročila oz. mnenja (narejena s strani ustrezno usposobljenih tretjih oseb) zgolj tožbene trditve, ampak jim podeliti tudi dokazno vrednost (z oceno, ali bi s takšnim mnenjem lahko izkazali s stopnjo verjetnosti svoje trditve).
izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - neposlovanje na poslovnem naslovu - neporavnane obveznosti
Tudi po oceni pritožbenega sodišča so razlogi, izpostavljeni v ugovoru upnika, da subjekt vpisa ni izpolnil vseh svojih obveznosti, pravno nepomembni za odločitev o konkretnem izbrisu subjekta vpisa, saj okoliščina, da ima subjekt vpisa neporavnane obveznosti, še ne pomeni, da izbrisni razlog iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP ne obstaja.
OZ člen 270, 280, 280/1, 631. ZFPPIPP člen 19. SPZ 128, 207.
predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika – začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem – izpolnitev obveznosti glavnemu izvajalcu
Pravna narava neposrednega zahtevka podizvajalca do naročnika ima značilnost stvarnega zavarovanja. Predpostavke neposrednega zahtevka po 631. členu OZ morajo biti torej izpolnjene pred začetkom stečajnega postopka nad izvajalcem, pri čemer je seveda tudi sama postavitev zahtevka (podizvajalec se za plačilo obrne neposredno na naročnika) predpostavka neposrednega zahtevka. To pomeni, da mora naročnik prejeti neposredni zahtevek podizvajalca pred začetkom postopka stečaja, saj je ločitveni upnik lahko le tista oseba, ki pridobi tudi ločitveno pravico do začetka postopka stečaja nad izvajalcem.
invalidnost III. kategorije - pravica do premestitve - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina
Ker tožnica kot invalid III. kategorije invalidnosti ni več zmožna opravljati dela na delovnem mestu, na katero je razporejena, zmožna pa je s krajšim delovnim časom od polnega v trajanju štiri ure dnevno opravljati delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, ji ni mogoče priznati pravice do premestitve po določbi 91. člena ZPIZ-1, pač pa na podlagi 93. člena ZPIZ-1 pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 32. ZDR-1 člen 9.
stroški za nastanitev - delo v tujini - javni uslužbenec - ničnost pogodbenega določila
Tožnik je s toženo stranko sklenil pogodbo o delu v tujini za določen čas, v kateri je bilo določeno, da tožnik (javni uslužbenec) ni upravičen do povračil in nadomestil po 32. členu Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo, to je povračil stroškov za nastanitev. Zmotno je stališče tožene stranke, da se je tožnik s podpisom pogodbe povračilu stroškov za nastanitev odpovedal. V pogodbi o zaposlitvi ne more biti dogovorjenih za delavca manj pravic, kot jih določa zakon oziroma predpis. Delavec se ne more odpovedati pravicam, ki mu gredo skladno z zakonom, kolektivnimi pogodbami in drugimi predpisi s področja delovnega prava. Uredba je predpis, ki ureja delovna razmerja, zato velja tako za tožnika in toženo stranko. Če delodajalec kot močnejša stranka ravna v nasprotju z zakonsko določbo oziroma določbo predpisa, bi bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ, če bi sodišče takšni stranki, ki je v delovnem pravu že sicer v močnejšem položaju kot delavec, nudilo pravno zaščito. Plačilo stroškov bivanja za čas dela v tujini predstavlja bistveni pogoj, da lahko javni uslužbenec delo v tujini sploh opravlja. Zato je takšno pogodbeno določilo nično.
Sporni pravni posel predstavlja le zadnje zadnje dejanje v pravnem razmerju med tožencema, s katerim je prvi toženec poplačal dolg do druge toženke, kar nenazadnje izhaja tudi iz vsebine izpodbijanega posla, kjer je zapisano da prvi toženec drugi toženki prenaša lastninsko pravico na nepremičninah zaradi poplačila dolga. Zaključek sodišča prve stopnje, da ni šlo za neodplačni pravni posel, je torej pravilen, posledično pa je pravilno uporabljeno materialno pravo, saj je rok za vložitev paulijanske tožbe v takem primeru eno leto. Predmetna tožba je tako vložena prepozno.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-2, 52/2.
izvedensko mnenje - izvedenec - nagrada
Sodišče prve stopnje je izvedencu poleg nagrade za ustno podajanje izvida in mnenja v višini 105,00 EUR, priznalo nagrado za pripravo manj zahtevnega mnenja v višini 138,00 EUR na podlagi 2. točke prvega odstavka 52. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, namesto 92,00 EUR, kot je določena nagrada v 1. točki prvega odstavka 52. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih za manj zahtevno mnenje.
ZFPPIPP člen 408, 409. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - družbenik izbrisane družbe - prevzem pravde - postopek osebnega stečaja nad družbenikom izbrisane družbe - postopek odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - trenutek nastanka obveznosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz sklepa Okrožnega sodišča v Celju St 894/2011 je razvidno, da se je nad M. 14. 6. 2011 začel postopek osebnega stečaja. Iz sklepa istega sodišča z dne 20. 12. 2013 pa je razvidno, da so bile M. odpuščene vse navadne in podrejene terjatve do upnikov, ki so nastale do 14. 6. 2011. Iztoževana terjatev je, sledeč izreku citiranega sklepa o izvršbi 2461 Ig 7941/2007 – 2 z dne 11. 7. 2007, nastala pred 14. 6. 2011. To izhaja iz dejstva, da na podlagi tega sklepa od 28. 2. 2006 dalje dolžnik dolguje tožeči stranki zakonske zamudne obresti. Z izpodbijano sodbo pa je odločeno, da mora to terjatev tožena stranka (M.) tožeči stranki plačati. Ker torej odpust obveznosti pravnemu nasledniku M. učinkuje tudi za terjatev iz izpodbijane sodbe, v tem postopku vtoževana terjatev ni utemeljena.
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine 2461 – Ig 7941/2007 z dne 11. 12. 2007 Okrajnega sodišča v Ljubljani je bil izdan proti B. d. o. o.. Ker pa je bila ta družba izbrisana iz sodnega registra, tožena stranka pa je sedaj M., je sodišče prve stopnje s tem, ko je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi proti izbrisani družbi, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je tak izrek v nasprotju sam s seboj.