Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je zaradi neplačevanja denarnega nadomestila nastal avtomatizem, po katerem se šteje, da neplačevanje denarnega nadomestila predstavlja odstop od pogodbe o zaposlitvi v delu, ki določa konkurenčno klavzulo. Le v kolikor bi toženec ravnal v skladu z dogovorom iz pogodbe o zaposlitvi in tožečo stranko obvestil o nameravani zaposlitvi oziroma izkazal manjše prihodke na drugem delu zaradi upoštevanja konkurenčne klavzule, tožeča stranka pa tožencu ne bi dala soglasja k opravljanju konkurenčne dejavnosti, bi nastopila pravna obveznost tožeče stranke tožencu izplačevati ustrezno denarno nadomestilo za čas, ko bi mu spoštovanje konkurenčne klavzule omejevalo pridobivanje dohodkov kot na prejšnjem delovnem mestu.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožbeni zahtevek na plačilo pogodbene kazni zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule ni utemeljen zaradi tega, ker tožeča stranka ni dokazala, da bi toženec po prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki opravljal na trgu dejavnost, ki pomeni konkuriranje v smislu konkurenčne klavzule.
pravdni stroški – odmera pravdnih stroškov – odvetniški stroški – davčna stopnja – nagrada za postopek – povečanje nagrade zaradi zastopanja več oseb – nagrada za narok
Nagrada za narok se v primeru zastopanja več oseb ne poveča.
nova dejstva in dokazi – prekluzija – materialno procesno vodstvo – pomoč prava neuki stranki – zastopanje po kvalificiranem pooblaščencu – dokazovanje – dokazna vrednost izpovedbe
Tožnik bi moral skladno s 4. odstavkom 286. člena ZPP opravičiti predložitev dokazov po opravljenem prvem naroku, ne da bi ga sodišče na to posebej opozarjalo. Zastopal ga je namreč kvalificiran pooblaščenec, zato ga sodišče v smislu 12. člena ZPP ni bilo dolžno opozarjati na procesne pravice (oziroma dolžnosti).
Dokazno vrednost izpovedbe pogojujejo tudi osebne lastnosti zaslišane osebe, predvsem sposobnost opažanja in pomnjenja, ki se s starostjo nedvomno zmanjšuje, zainteresiranosti, razgledanosti itd. Zato zgolj podrobno in natančno opisovanje dogodkov s strani tožnika, česar pa ostali dokazi niso potrdili, ne more pomeniti podlage za zaključek, da je izpovedba resnična.
Neuporabnost poštnega predalčnika, ki je podana zaradi nemožnosti njegovega zaklepanja, je relevantna in se upošteva le glede pisanja, ki se vroča, ne pa glede obvestila o tem pisanju.
ZIZ člen 38, 38/2, 38/7, 38c. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
izvršilni stroški - povrnitev stroškov postopka - stroški upnika - nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev stroškov postopka - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka - rok - stroški postopka po obračunu izvršitelja - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja
V določbah ZIZ je uporabljen le pojem „obračun plačila za delo in stroškov“, ki ga izvršitelj po opravi neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja vroči upniku. Po ZIZ tako ne obstaja „informativni“ obračun plačila za delo in stroškov.
V sodni praksi se odškodnina ne prisoja samo za primer porušenega duševnega ravnovesja, ampak za vsak tako intenziven čustveni doživljaj, ki ga je mogoče označiti za obliko trpljenja in če njegovo trajanje dosega stopnjo, ki opravičuje satisfakcijo v denarni obliki.
spremenjene razmere – razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju – sprememba pogodbe o dosmrtnem preživljanju – preoblikovanje razmerja med strankama za naprej – renta – sprememba pravice v dosmrtno denarno rento – načelo pacta sunt servanda
Velja načelo pacta sunt servanda (pogodbe se spoštujejo), zato ne bi bilo utemeljeno, da bi se pogodba o dosmrtnem preživljanju razvezala vsakič, ko se medsebojni odnosi (preživljanca in preživljalca) skrhajo.
S spremembo pogodbe sodišče preoblikuje razmerje med strankami. To pa lahko stori samo za naprej. Renta, ki kot institut izvira iz odškodninskega prava, je po definiciji obveznost, ki se plačuje praviloma mesečno v naprej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0073512
ZPP člen 285. OZ člen 168, 168/3, 965, 965/1.
materialno procesno vodstvo – zavarovanje pred odgovornostjo – odgovornost odvetnika – direktna tožba – povrnitev škode – nemožnost uporabe vozila – izgubljeni dobiček – izračun izgubljenega dobička – trditveno breme – sklepčnost – informativni dokaz – dokaz nasprotne stranke
Razjasnitvena oblast kot dopolnilo trditvenemu bremenu pride v poštev šele tedaj, kadar nasprotna stranka vrzeli v trditvah nasprotnice ne izpostavi že sama.
Tožnik (ki je v času obravnavane nezgode opravljal delo avtoprevoznika) bi moral za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka natančno opredeliti izgubljeni dobiček zaradi nezmožnosti uporabe vozila, in sicer tako, da bi navedel prihodke, ki bi jih ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in odhodke (stroški idr.), ki bi v zvezi s temi prihodki nastali, oziroma (vsaj to) kakšen obseg poslovanja (poslov) je imel pred škodnim dogodkom, kakšen je bil njegov (skupen) dohodek in kolikšen je bil njegov dobiček.
Dolžnik se je odpovedal dedovanju proti plačilu zneska 30.000,00 EUR, ki je bil deponiran pri notarju, in gre za iste pravne posledice, kot če bi bil sklenjen dedni dogovor, in za enako situacijo, kot če bi šlo za dvostranski posel. Slednji se lahko izpodbija po pravilih o odplačnih pravnih dejanjih.
USTAVNO PRAVO - RAZLASTITEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074759
URS člen 26. ZJC-B člen 19.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost - predpostavke odškodninske odgovornosti - sklep občinskega sveta - razlastitev - kategorizacija občinskih cest - izločitev javne poti iz kategorizacije občinskih cest - protipravnost
Tožena stranka bi morala v zvezi s sprejetjem odloka, da sporni dostop do parcel tožeče stranke predstavlja javno pot, izvesti razlastitveni postopek oziroma skleniti sporazum z lastniki zemljišč, po katerih vodi javna pot.
učinki razvezane pogodbe – pravilo sočasne izpolnitve – različna pravna narava zahtevka iz tožbe in ugovora sočasne izpolnitve
Pri ugovoru sočasnosti vrnitvenega zahtevka ob razvezi pogodbe iz 3. odstavka 111. člena OZ ni pomembna različna pravna narava zahtevka iz tožbe in ugovora. Tudi če tožnik zahteva opustitev posesti, nasprotna stranka pa ugovarja, da bo obveznost izpolnila ob hkratni vrnitvi kupnine, je pravilo sočasnosti treba upoštevati.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – dokazovanje – zaslišanje stranke – dokaz z zaslišanjem stranke – primernost dokaza z izvedencem
O svojem subjektivnem zaznavanju, koliko časa ter kako hude bolečine in strah je trpel, lahko sodišču izpove le oškodovanec, medtem ko je dokazovanje z izvedenci medicinske stroke namenjeno objektivizaciji škode in enakopravnemu obravnavanju oškodovancev, ki so utrpeli primerljive škodne posledice. Brez zaslišanja tožnika si sodišče ne more ustvariti prave slike o dejanskem obsegu njegovega trpljenja. Izvedbe tega dokaza ne more nadomestiti anamneza, ki jo v svojem izvidu navede izvedenec. Poleg tega sta stopnja in trajanje bolečin in strahu le osnovna kriterija za odmero odškodnine, sodišče pa mora upoštevati tudi vse ostale okoliščine primera (npr. spol in starost oškodovanca, njegov poklic oziroma naravo dela, ki ga opravlja, način preživljanja prostega časa ter druge njegove interese ipd.).
trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – neveljavnost pogodb – ničnost – nične pogodbe – ničnostni razlogi – posledice ničnosti – zloraba zaupanja – nemoralen pravni posel – preprodaja – kondikcijski zahtevek – ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba
Neutemeljen je tudi procesni očitek o kršitvi razpravnega načela v zvezi z ničnostnimi razlogi. Procesno gradivo stranke običajno (večinoma) podajajo prek jezika. Jezik je komunikacijsko sredstvo (medij). To pomeni, da jezik naslovniku opisuje stvarne in pojmovne vidike dejanskosti. Neko besedilo torej vsebuje sporočilni pomen o dejanskosti (tako stvarni kot pojmovni). A vendar sporočilni pomen ni identičen (istoveten) z jezikovnimi znaki kot sredstvom tega sporočanja. Za kršitev razpravnega načela tako ne gre zgolj zato, ker se sodišče opira na jezikovne znake, ki jih stranka v svoji vlogi ni navedla. Za kršitev razpravnega načela gre tedaj, ko sodišče brez oziroma mimo slehernega sporočilnega pomena v procesnem gradivu samo ugotavlja pravno odločilna dejstva.
Pritožbeno sodišče zavrača tudi nadaljnjo pritožnikovo tezo, katere bistvo je, da v tržnem gospodarstvu preprodaja ni nedopustna. To drži, vendar ne brez omejitev. Okoliščine konkretnega primera utemeljujejo sklep, da je bila preprodaja v konkretnem primeru izrazito nemoralna. Bistvo nemoralnosti je bilo v zlorabi zaupanja ter v zvezi s tem toženčevi pridobitvi nesorazmerne (približno dvajsetkratne) premoženjske koristi na rovaš tožnika. Takšna nemoralna preprodaja je nedopustna. Pravni posel (prodajna pogodba med pravdnima strankama), ki je osrednja prvina te nemoralne preprodaje, pa zato nična.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081958
ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1. ZPSPP člen 24.
najemna pogodba za poslovni prostor – odpoved najemne pogodbe – nedovoljene pritožbene novote – nerelevantne pritožbene navedbe
Do ostalih pritožbenih navedb (v zvezi z ostankom zalog, o pričakovanem trajanju najemnega razmerja, o zatrjevanih vlaganjih v lokal in povrnitvi vlaganj ter škode zaradi nepričakovane odpovedi najema lokala) se je opredelilo že sodišče prve stopnje. Ker pritožnica ne navaja, v čem bi bila odločitev sodišča prve stopnje v tem delu nepravilna ali nezakonita, se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo.
Obdolženčev dopis z dne 23. 2. 2015 tako ni njegov zagovor, je pa nedvomno dokaz z obdolženčevim opisom okoliščin obravnavanega prekrška in z vloženim dokaznim predlogom za zaslišanje priče S. L.. Obdolženi J.L. je bil tri dni zatem 26. 2. 2015 pri Okrajnem sodišču na Ptuju zaslišan in je dejansko stanje obravnavanega prekrška glede ključne okoliščine konzumiranja alkoholne pijače in v navedenem dopisu zatrjevane dejanske zmote v širšem pomenu navedel povsem drugače.
V obravnavani zadevi ne gre za dva nasprotujoča ali vsaj glede ključnih okoliščin različna dokaza npr. med zagovorom obdolženca in izjavo priče oziroma dvema izjavama prič, temveč gre za obdolženčev opis okoliščin storitve obravnavanega prekrška, v zvezi s katerimi je očitno, da si je obdolženec po vložitvi navedenega dopisa z dne 23. 2. 2015 in do zagovora pri sodišču prve stopnje 26. 2. 2015 premislil, zaradi česar je za dokazno oceno v obravnavani zadevi pravno relevantno zgolj obdolženčevo navajanje v njegovem zagovoru in sodišče prve stopnje v svoji dokazni oceni ni bilo dolžno ugotavljat in tehtat razlike med obdolženčevimi navedbami v njegovem dopisu z dne 23. 2. 2015 in njegovem kasnejšem zagovoru 26. 2. 2015, prav tako pa tudi ne pojasnjevat, zakaj ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem priče.
pravna oseba - stečaj - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
V obravnavani zadevi je bil postopek prekinjen z dnem začetka stečajnega postopka nad toženo stranko. Na podlagi člena 208/1 ZPP se prekinjeni postopek lahko nadaljuje z dnem, ko je sklep o nadaljevanju postopka vročen stečajni upraviteljici tožene stranke (za poziv sodišča stečajni upraviteljici, naj prevzame postopek, je mogoče po uveljavljani sodni praski šteti tudi vročitev sklepa o nadaljevanju postopka) in ne že z dnem, ko sodišče izda sklep o nadaljevanju postopka.
Tožnik (diplomat) je bil za sporno leto ocenjen z oceno zadovoljivo. Po določbi 113. člen ZJU so bili uradniki lahko ocenjeni z oceno odlično, dobro, zadovoljivo ali nezadovoljivo. Na tožnikovo oceno je vplivalo njegovo ravnanje v času obiska tujega zunanjega ministra v Sloveniji, prekoračitev sredstev za reprezentanco, dogodek z razdeljevanjem volilnega materiala za volitve predsednika RS in ugotovitev tožnikovih predpostavljenih o skopem, nesistematičnem oziroma kampanjskem poročanju tožnika nadrejenim. Ker je bila izpodbijana ocena tožnikovega dela objektivna in ustrezna, tožbeni zahtevek za njeno razveljavitev ni utemeljen.
sklep o ustavitvi postopka - doplačilo sodne takse - način plačila - plačilo z nakazilom na prehodni račun sodišča - potrdilo o plačilu sodne takse - namen plačila - znesek nakazila - nepravočasno plačilo - neizpodbojna domneva o umiku tožbe
Vlogi, ki jo je obravnavati kot pritožbo, je tožeča stranka priložila potrdilo o plačilu takse, pri čemer je iz namena plačila razvidno, da je tožeča stranka opredelila, da z navedenim nakazilom plačuje takso v zadevi pod opr. št. I Pg 796/2014, kakor tudi, da je bilo plačilo izvedeno na prehodni račun Okrožnega sodišča v Celju. Ne glede na to, da se znesek nakazila, naveden na plačilnem nalogu, ki ga je predložila tožeča stranka, sklada z zneskom odmerjene sodne takse v plačilnem nalogu prvostopenjskega sodišča z dne 8. 10. 2014, takšnega plačila ni mogoče upoštevati kot pravočasno plačilo odmerjene sodne takse v tem postopku.