premoženjska škoda - manjvrednost nepremičnin - izgradnja avtoceste in nadvoza - imisije
Res je, da je predmet presoje le še tožbeni zahtevek, s katerim tožnik vtožuje odškodnino za premoženjsko škodo v višini 29.263,64 EUR zaradi manjvrednosti nepremičnin, torej materialne škode, vendar je tudi v tem primeru potrebno izhajati iz tretjega odstavka 133. člena OZ, po katerem je škoda, ki izvira iz dovoljene in splošno koristne dejavnosti (kar avtocesta nedvomno je), protipravna le tedaj, kadar presega običajne meje. O vprašanju ali je škoda, ki je nastala tožniku, presegala običajno mejo za življenje ob izgradnji avtoceste in kasneje ob poteku le-te, pa glede na pomanjkljivo trditveno podlago in neopredelitev izvedenca o tem, v čem so običajne meje presežene, ni mogoče odločiti drugače, kot to zaključuje sodišče prve stopnje, katerega naloga je bila presoja o razmerju med še običajnim in presežnim. Navedeno pomeni, da sama po sebi zgolj po izvedencu ugotovljena manjvrednost nepremičnin v skupnem obsegu 16% vrednosti le-teh zaradi izgradnje in kasneje življenja ob avtocesti, ne more biti podlaga za odškodninsko odgovornost toženke.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083012
OZ člen 768. ZPP člen 285. ZOdv člen 11.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandatna pogodba – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – skrbnost dobrega strokovnjaka – opustitev vložitve pritožbe – nastanek škode – vzročna zveza – sklepčnost tožbe – trditvena in dokazna podlaga – materialno procesno vodstvo
Odvetnik mora ravnati v skladu s pogodbenimi obveznostmi, ki jih je prevzel z mandatno pogodbo, ravnati mora v skladu s pravili stroke, pri čemer se zahteva standard skrbnosti dobrega strokovnjaka. Po teh merilih je odvetnik vsekakor dolžan obvestiti stranko o pravdnih dejanjih v posamezni zadevi in seveda tudi o prejemu sodbe ter možnosti vložitve pravnega sredstva.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – trajanje preizkusnega obdobja – družinske razmere stečajnega dolžnika
Res je, da ima dolžnik, ki je samski, manjše stroške kot jih ima dolžnik, ki mora skrbeti še za druge družinske člane, vendar je iz navedb dolžnika v predlogu mogoče zaključiti, da ne zmore plačila niti za življenjske stroške, kar pa prav gotovo vpliva na odločitev o primerni dolžini preizkusnega obdobja.
Neuporabnost poštnega predalčnika, ki je podana zaradi nemožnosti njegovega zaklepanja, je relevantna in se upošteva le glede pisanja, ki se vroča, ne pa glede obvestila o tem pisanju.
zavarovalna pogodba za avtomobilsko zavarovanje – obseg in višina škode – trditveno in dokazno breme – obrazložen ugovor nasprotne stranke
Trditveno in dokazno breme za obseg in višino nastale škode, povrnitev katere zahteva tožnica na podlagi zavarovalne pogodbe, je na tožnici. Ta je v postopku predložila račun in dobavnico, iz katere izhaja količina in vrsta potrebnega materiala in delovnih ur za izvršeno popravilo, v skupnem znesku 1.731,48 EUR. Glede na trditve tožnice, ki so ostale neprerekane, da je bilo popravilo izvedeno po opravljenem ogledu vozila s strani strokovnega delavca toženke, ki je tudi sestavil zapisnik po sistemu euro taks, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnica zadostila začetnemu dokaznemu bremenu glede zatrjevane višine nastale škode. Tožena stranka namreč v postopku ni konkretizirano nasprotovala predloženemu obračunu, tako da bi ugovarjala posameznim obračunanim postavkam, bodisi glede višine bodisi glede potrebnosti zamenjave posameznih avtomobilskih delov. Zgolj obrazložen ugovor toženke, ki bi vzbudil utemeljen dvom v pravilnost obračunanega popravila, bi narekoval strožje dokazno breme za tožnico, ki bi morala vtoževano višino še dodatno izkazovati, npr. z izvedencem cenilcem ustrezne stroke.
pravdni stroški – odmera pravdnih stroškov – odvetniški stroški – davčna stopnja – nagrada za postopek – povečanje nagrade zaradi zastopanja več oseb – nagrada za narok
Nagrada za narok se v primeru zastopanja več oseb ne poveča.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – dokazovanje – zaslišanje stranke – dokaz z zaslišanjem stranke – primernost dokaza z izvedencem
O svojem subjektivnem zaznavanju, koliko časa ter kako hude bolečine in strah je trpel, lahko sodišču izpove le oškodovanec, medtem ko je dokazovanje z izvedenci medicinske stroke namenjeno objektivizaciji škode in enakopravnemu obravnavanju oškodovancev, ki so utrpeli primerljive škodne posledice. Brez zaslišanja tožnika si sodišče ne more ustvariti prave slike o dejanskem obsegu njegovega trpljenja. Izvedbe tega dokaza ne more nadomestiti anamneza, ki jo v svojem izvidu navede izvedenec. Poleg tega sta stopnja in trajanje bolečin in strahu le osnovna kriterija za odmero odškodnine, sodišče pa mora upoštevati tudi vse ostale okoliščine primera (npr. spol in starost oškodovanca, njegov poklic oziroma naravo dela, ki ga opravlja, način preživljanja prostega časa ter druge njegove interese ipd.).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – DENACIONALIZACIJA
VSL0083650
OZ člen 46, 49, 49/1. ZZK-1 člen 6. ZDen člen 88. ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1, 393, 393/1, 393/2.
sodna poravnava – razveljavitev sodne poravnave – zmota – bistvena zmota – opravičljiva zmota – prevara – načelo publicitete – prepoved razpolaganja z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve
Neutemeljen je očitek tožnikom, da pri sklepanju izpodbijane sodne poravnave niso ravnali z zadostno skrbnostjo, ker niso preverili zemljiškoknjižnega stanja. Ta njihova opustitev je kljub načelu publicitete, vendarle neznatna v primerjavi s težo očitno nepoštenega ravnanja prvih dveh tožencev, ki sta z zamolčanjem odločilnih dejstev tožnike namenoma pustila v zmotnem prepričanju, da se zemljiškoknjižno stanje od vložitve tožbe ni spremenilo. Poleg tega je publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo predpisan zaradi varstva pravnega prometa z nepremičninami, pri sklenitvi izpodbijane sodne poravnave pa ni šlo za takšen pravni promet.
ZIZ člen 15, 100, 100/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 25, 25/1.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – predlog za izvršbo – dolžnikov naslov – sodišču znana dejstva
Upnik je ob vložitvi predloga za izvršbo dolžnikovo prebivališče navedel na naslovu na območju Okrajnega sodišča v Sevnici. Ker se pristojnost presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo, se je potrebno zanesti na podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo.
Med ostalim mora oškodovanec dokazati ne le nestrokovno, neskrbno ravnanje odvetnika, pač pa tudi, da mu je zaradi tega nastala škoda in v kakšni višini.
začasni zastopnik – stroški začasnega zastopnika – upravičenec do povračila stroškov začasnega zastopnika – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – pravočasnost zahteve za povrnitev pravdnih stroškov
Stroške začasnega zastopnika založi stranka, ki je njegovo postavitev predlagala (ta lahko njihovo povračilo skupaj z ostalimi za pravdo potrebnimi stroški od nasprotne stranke uveljavlja glede na svoj pravdni uspeh). To je v tej zadevi tožeča in ne tožena stranka. Ker so ti stroški nastali tožnici in ne tožencu, slednji že po sami naravi stvari ne more biti upravičen do njihovega povračila.
V predmetni zadevi je bistveno, da stroški začasne zastopnice do konca glavne obravnave niso bili odmerjeni. Šele od trenutka, ko je tožnica prejela sklep sodišča prve stopnje, s katerim so bili ti stroški začasne zastopnice odmerjeni, ji je bilo lahko znano, kakšen obseg stroškov ji je iz tega naslova nastal. Zato pred tem (kot ji to neupravičeno očita sodišče prve stopnje) povračila teh stroškov tudi ni mogla ustrezno uveljavljati.
Nejasna je pritožničina navedba, da začasna zastopnica ni predlagala naložitev nadaljnjih stroškov postopka v njeno breme, temveč sodišče „samo prosila“ za izplačilo zneska 229,36 EUR. Ker je bila s strani sodišča postavljena, je začasna zastopnica zahtevo za plačilo stroškov odgovora na pritožbo poslala sodišču prve stopnje. Slednje pa je dolžno te stroške (čeprav gre za stroške pritožbenega postopka) tudi odmeriti. Vse to pa nima nobene zveze z okoliščino, da je dolžna te (potrebne) stroške v skladu s 5. odstavkom 82. člena ZPP začasni zastopnici poravnati tožnica.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2.
zavrnitev dokaznega predloga – izvedba glavne obravnave v novem sojenju – spregled pravne osebnosti – predpostavke za uveljavitev spregleda pravne osebnosti – neuspešno uveljavljanje terjatve od družbe
Ker dokazni predlog v sodbi ni bil spregledan, ampak je bil kot nepotreben zavrnjen, iz razlogov sodbe pa izhajajo argumenti za tak zaključek, očitek bistvene kršitve določb postopka iz 8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP ni podan.
Pravilen je zaključek izpodbijane sodbe, da predpostavke za uveljavitev spregleda pravne osebnosti niso podane že zato, ker tožnik ni izkazal, da bi sporno terjatev neuspešno uveljavljal od družbe.
SPZ člen 47, 98, 99, 266, 277, 277/2. ZLNDL člen 1, 2, 3. ZTLR člen 12, 22, 24, 25, 26, 29.
lastninska tožba - priznanje lastninske pravice - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - konkurenca originarno pridobljenih lastninskih pravic - presoja močnejše pravice - vrnitev nacionaliziranih nepremičnin - odločba upravnega organa - lastninska pravica denacionalizacijskih upravičencev - lastninska pravica tretjih - uveljavljanje treh pravnih podlag - priposestvovanje - omejitev priposestvovanja - gradnja na tujem zemljišču - ZLNDL - družbena lastnina - uveljavitev zakonov o lastninjenju - trajanje družbene lastnine - dobrovernost graditelja - pravni učinki gradnje v primeru nedobrovernosti graditelja - zakonski rok za uveljavitev pravice
S pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe je bila originarno ustanovljena lastninska pravica tožencev v pridruženi zadevi (in tožnice po osnovni tožbi) oziroma njihovih pravnih prednikov. Gre za izvorno pridobitev lastninske pravice, ki je poseben primer pridobitve lastninske pravice z odločbo državnega organa. Starejša pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, na podlagi ZLNDL ali z gradnjo na tujem zemljišču ne more razveljaviti kasnejše originarno pridobljene lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe, saj je bistvo izvirne pridobitve lastninske pravice v tem, da se ustanovi z učinkom ex nunc, ne glede na prejšnje lastninsko stanje. Tudi če so tožniki v pridruženi zadevi (in toženca po osnovni tožbi) pridobili lastninsko pravico na spornih nepremičninah na podlagi zakona (enako velja v primeru, če so jo pridobili s pravnim poslom) preden so postali njihovi solastniki toženci v pridruženi zadevi (in tožnica po osnovni zadevi) oziroma njihovi pravni predniki originarno na podlagi pravnomočnih denacionalizacijskih odločb, ima prednost lastninska pravica denacionalizacijskih upravičencev, ki temelji na pravnomočni denacionalizacijski odločbi. Takšno stališče izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča Up-457/09-21 z dne 28. 9. 2011.
Omejitev priposestvovanja je veljala vse do uveljavitve posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini in ne le do 27. 9. 1989, ko je začel veljati Ustavni amandma št. IX k Ustavi SRS. Tudi če so se sporne nepremičnine olastninile z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, konkretno z uveljavitvijo ZLNDL v letu 1997 se tožniki v pridruženi zadevi (in toženca po osnovni tožbi) ne morejo utemeljeno sklicevati na pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, saj bi se desetletna priposestvovalna doba v tem primeru iztekla šele v letu 2007, ko po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje niso bili več v dobri veri. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožba konkretizirano ne izpodbija, izhaja, da so bili tožniki v pridruženi zadevi (in toženca po osnovni tožbi), v slabi veri glede lastništva spornih nepremičnin od 14. 10. 1999.
Pravna pravila gradnje na tujem zemljišču uporabljajo le, če je z gradnjo prišlo do nove stvari, pravni standard nove stvari pa je izpolnjen, če gre za nov objekt ali del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto nepremičnine. Ko gre za ureditev razmerja med graditeljem in lastnikom zemljišča, ni mogoče samostojno uporabiti premičninskopravnih pravil o ustvaritvi nove stvari oziroma o pomešanju in spojitvi, ne da bi se upoštevala pravila iz 24. do 26. člena ZTLR, ki so temu tudi namenjena.
Pravna pravila o gradnji na tujem svetu so veljala le za pridobitev lastninske pravice na zemljišču, ki je bilo v zasebni lastnini, ne pa na zemljišču, ki je bilo v družbeni lastnini. Če je bilo zemljišče do konca gradnje v družbeni lastnini, graditelj ni mogel pridobiti lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu, četudi je kasneje, ko je bil gradbeni objekt že zgrajen, zemljišče prenehalo biti družbena lastnina. Navedeno je pomembno zaradi gradnje samostoječe stavbe, ki je bila po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje zgrajena v času družbene lastnine.
poravnava – nova škoda – povrnitev nepremoženjske škode – povrnitev premoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca – stroški postopka – ponavljajoča se bodoča terjatev – vrednost spornega predmeta
Sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja, ki jasno in argumentirano odgovori na vprašanje o močnem poslabšanju tožnikovega zdravstvenega stanja po letu 2003, utemeljeno zaključilo, da ob podpisu poravnave 17. 3. 2003, s katero mu je bila priznana prva škoda, ni bilo mogoče sklepati, da bo tožnik postal invalid I. kategorije in da bo v bodoče nesposoben za kakršnokoli pridobitno delo. Tožnik je zato upravičen do povrnitve nove škode, ki mu je nastala po letu 2003.
Pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče je odločilen status zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta (odloka ali uredbe, ki je podlaga za razlastitev) ter namen, za katerega se zemljišče uporablja.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah – dobroverna posest – domneva dobe vere – opravičljiva zmota – povprečna skrbnost v pravnem prometu
Posest je dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova, s tem da se domneva, da je posest dobroverna.
V postopku so bila prepričljivo ugotovljena številna relevantna dejstva, zaradi katerih je tožnik vedel, da ni lastnik nepremičnine, še več pa je dejstev, ki prepričljivo kažejo, da bi tožnik ob potrebni skrbnosti, ki se pričakuje od vsakogar v pravnem prometu, lahko vedel, da ni lastnik nepremičnine. Povprečna skrbnost v pravnem prometu je zahtevala od tožnika, da preveri, če se prejete nepremičnine z darilno pogodbo ujemajo s stanjem v naravi, še posebej glede na izjavo tožnika, da je vseskozi pričakoval, da mu bo oče navedeno nepremičnino podaril.
STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0076306
SZ-1 člen 106, 106/6.
odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov – primernost drugega stanovanja – pravdni postopek – nepravdni postopek
Tožniki upravičeno opozarjajo, da sklicevanje sodišča prve stopnje na smiselno uporabo 6. odstavka 106. člena SZ-1, ni utemeljeno. Omenjeni člen lastniku omogoča odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov pod pogojem, da najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje. V primeru spora o primernosti takšnega drugega stanovanja pa se o tem odloča v nepravdnem postopku. V takšnem postopku se torej odloča „zgolj“ o primernosti drugega stanovanja in ne o sami pravici do takšnega stanovanja. V konkretnem primeru tožniki pravico do primernega stanovanja ne uveljavljajo v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe, ampak na podlagi drugih določb SZ-1. Ali ta njihova pravica (oziroma v zvezi z njo postavljeni zahtevki) v razmerju do toženca sploh obstoji, pa bo moralo presoditi sodišče v pravdnem postopku.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - pritožba neznane osebe
Ker iz pritožbe ne izhaja, kdo jo je vložil, ni moč zaključiti, da jo je vložila upravičena oseba. Zato gre v skladu s 4. odstavkom 343. člena ZPP za nedovoljeno pritožbo.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – vzročna zveza zdravstvenih težav s škodnim dogodkom
Ne glede na to, da tožnica v pritožbi poudarja, da je zdravnikom omenila, da ima od škodnega dogodka dalje tudi težave z desnim ramenskim sklepom, kar ji je zapustilo trajne posledice, tako, da določene obveznosti opravlja z omejitvami oziroma bolečinami in v manjšem obsegu kot pred poškodbo, pa po drugi strani izvedenec in zbrana medicinska dokumentacija njenih trditev ne objektivizira, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča zaključek prvostopnega sodišča, da tožnica ni utrpela duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti zaradi poškodbe desnega ramena, pravilen. Težave, ki jih navaja tožnica, namreč niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.