zavarovalna pogodba za avtomobilsko zavarovanje – obseg in višina škode – trditveno in dokazno breme – obrazložen ugovor nasprotne stranke
Trditveno in dokazno breme za obseg in višino nastale škode, povrnitev katere zahteva tožnica na podlagi zavarovalne pogodbe, je na tožnici. Ta je v postopku predložila račun in dobavnico, iz katere izhaja količina in vrsta potrebnega materiala in delovnih ur za izvršeno popravilo, v skupnem znesku 1.731,48 EUR. Glede na trditve tožnice, ki so ostale neprerekane, da je bilo popravilo izvedeno po opravljenem ogledu vozila s strani strokovnega delavca toženke, ki je tudi sestavil zapisnik po sistemu euro taks, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnica zadostila začetnemu dokaznemu bremenu glede zatrjevane višine nastale škode. Tožena stranka namreč v postopku ni konkretizirano nasprotovala predloženemu obračunu, tako da bi ugovarjala posameznim obračunanim postavkam, bodisi glede višine bodisi glede potrebnosti zamenjave posameznih avtomobilskih delov. Zgolj obrazložen ugovor toženke, ki bi vzbudil utemeljen dvom v pravilnost obračunanega popravila, bi narekoval strožje dokazno breme za tožnico, ki bi morala vtoževano višino še dodatno izkazovati, npr. z izvedencem cenilcem ustrezne stroke.
ZIZ člen 38, 38/2, 38/7, 38c. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
izvršilni stroški - povrnitev stroškov postopka - stroški upnika - nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev stroškov postopka - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka - rok - stroški postopka po obračunu izvršitelja - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja
V določbah ZIZ je uporabljen le pojem „obračun plačila za delo in stroškov“, ki ga izvršitelj po opravi neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja vroči upniku. Po ZIZ tako ne obstaja „informativni“ obračun plačila za delo in stroškov.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah – dobroverna posest – domneva dobe vere – opravičljiva zmota – povprečna skrbnost v pravnem prometu
Posest je dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova, s tem da se domneva, da je posest dobroverna.
V postopku so bila prepričljivo ugotovljena številna relevantna dejstva, zaradi katerih je tožnik vedel, da ni lastnik nepremičnine, še več pa je dejstev, ki prepričljivo kažejo, da bi tožnik ob potrebni skrbnosti, ki se pričakuje od vsakogar v pravnem prometu, lahko vedel, da ni lastnik nepremičnine. Povprečna skrbnost v pravnem prometu je zahtevala od tožnika, da preveri, če se prejete nepremičnine z darilno pogodbo ujemajo s stanjem v naravi, še posebej glede na izjavo tožnika, da je vseskozi pričakoval, da mu bo oče navedeno nepremičnino podaril.
Navedba datuma v tožbenem zahtevku, ko naj bi prišlo do odstopa, ne predstavlja spremembe tožbe. Čeprav je tožnica navedla datum, ko naj bi prišlo do odstopa, je tožbeni predlog ostal isti in ni mogoče govoriti o spremembi istovetnosti zahtevka. Šlo je le za specifikacijo že postavljenega tožbenega zahtevka, saj je tožnica zgolj popravila oziroma dopolnila besedilo tožbenega zahtevka z navedbo datuma cesije, ki pa je po vsebini ostal enak.
Objektivni pogoj izpodbojnosti podan le pri tistih (izjemnih) dejanjih, ki so povzročila neenako obravnavo upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Izpodbojnost mora biti izjema in ne splošno pravilo. Širjenje kroga izpodbojnih pravnih dejanj za sopogodbenika poslovnega subjekta, ki ima finančne težave bi namreč povečalo tveganje neizpolnitve in zmanjšalo njihovo pripravljenost poslovati s takšnim poslovnim subjektom.
Upoštevaje trditve tožnice, da v času sklepanja odstopljena terjatev še ni obstajala in niti še ni zapadla, gre pritrditi razlogom sodišča prve stopnje, da je z določbo, da je datum odstopa 26. 7. 2013, tožnica toženko zgolj seznanila, da njena terjatev do družbe P. d. o. o. še ni zapadla. Zato ta določba na učinkovanje prenosa terjatve na toženko ne vpliva. Slednja je bila namreč prenesena že s samo sklenitvijo pogodbe oziroma z obvestilom družbe P. d. o. o.
Pogoj za uspeh tožeče stranke je, da navede vsa dejstva, ki substancirajo zahtevek (zahteva sklepčnosti), ter da trditve o teh dejstvih tudi dokaže. Upoštevajoč 212. oziroma 7. člen ZPP pa brez ustrezne trditvene podlage sodišče tudi izpovedbe tožeče stranke ne sme vzeti za podlago svoji odločitvi. Prav tako sodišče ne more izvesti dokaza (z zaslišanjem stranke ali priče oziroma z izvedencem), da bi pravno relevantna dejstva, iz katerih bi izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka, ugotavljalo brez predhodne trditvene podlage (informativni dokaz).
ZPP člen 308, 339, 339/2, 339/2-12, 350, 350/2, 354, 354/2.
mesečna renta - sodna poravnava - zavrženje tožbe
O tožbenem zahtevku tožnika za plačilo mesečne rente iz naslova izgube na zaslužku kot posledica nesreče pri delu je že bila sklenjena sodna poravnava v pravdni zadevi opr. št. P 1026/1997 z dne 13. 3. 2003, zato je pritožbeno sodišče na tožnikovo pritožbo izpodbijano sodbo v delu, ki se je nanašala na zavrnitev njegovega tožbenega zahtevka, razveljavilo in tožbo tožnika zavrglo (354/2 člen ZPP).
sklepčnost tožbe - sklicevanje na predložene listine kot del trditev - materialno procesno vodstvo
ZPP opredeljuje sklepčnost tožbe v 318. členu, kjer določa, da mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, navedenih v tožbi. Sklepčnost tožbe pomeni v svojem bistvu tožnikovo trditveno breme, da navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek. Vsebinsko to pomeni, da navede vsa dejstva, na katera se uporabijo pravne norme, ki utemeljujejo zahtevek. Če tožeča stranka tega bremena ne zmore, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Nesklepčnost tožbe je podana tedaj, ko tožeča stranka v tožbi opiše življenjski primer, iz katerega ne izhaja nobena pravna posledica, ko iz tožbenih navedb ne izhaja tista pravna posledica, ki jo s tožbenim predlogom zahteva tožeča stranka, temveč druga pravna posledica ali pa ne izhaja pravna posledica za toženo stranko, marveč za koga drugega. Vzroki za takšne oblike nesklepčnosti pa so različni: - življenjski primer je sicer popolno opisan, vendar iz njega ne izhaja opisana posledica; - lahko pa je opisan pomanjkljivo in je prav ta pomanjkljivost razlog za nesklepčnost. Glede na to, da se je tožeča stranka sklicevala na vse listine, ki jih je predložila in specifikacije iz katerih izhajajo zahtevani podatki višine zapadlih obresti po posameznem računu, obdobje teka teh zamudnih obresti in njihova višina, tako sodišče ni imelo podlage, da je navedlo, da gre za nesklepčen zahtevek. Če je smatralo, da je temu tako, pa bi moralo tožečo stranko, ki je bila nenazadnje laična stranka v postopku, spodbuditi k dopolnitvi trditvene podlage, z navedbo manjkajočih pravno odločilnih dejstev, česar na prvem naroku glavne obravnave ni realiziralo. V tem okviru bi moralo sodišče v kolikor je zaključevalo, da tožbeni temelj ni konkreten in nedvoumen, z vprašanji dopolniti in nadgraditi navajanja o odločilnih dejstvih, saj pavšalni napotki sodišča za to ne zadoščajo
Kot del ugotovljenega dejanskega stanja je namreč mogoče šteti tudi neprerekane trditve ene od strank (214. člen ZPP); listine, ki jih predloži stranka v zvezi s konkretizacijo svojih trditev, pa je mogoče obravnavati kot trditve stranke. Tako je mogoče v sporih, v katerih vtoževani znesek predstavlja seštevek več terjatev, dopustiti, da se stranka glede višine zahtevka ter zapadlosti posameznih terjatev sklicuje na priloženo listino. V obravnavani zadevi je torej mogoče kot del trditvene podlage tožeče stranke upoštevati tudi listine, ki prikazujejo višino in zapadlost posameznih računov, začetek teka zamudnih obresti od posameznih računov, plačila tožene stranke in kdaj je nastopila zamuda tožene stranke. V konkretni zadevi se je tožeča stranka na te listine sklicevala v zvezi z navedbo in obrazložitvijo posameznih računov, njihove dospelosti (oziroma zapadlosti) in njihovega plačila ter (višine) obrestne mere. Vsebine teh listin tožena stranka ni prerekala, zato se po povedanem lahko štejejo kot del dejanske podlage gospodarskega spora
prekinitev zapuščinskega postopka – spor o vsebini oporoke – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
Ker so sodediči njegovi zahtevi ugovarjali (navajali so, da iz zapisa dodatka k oporoki ni razvidno, s čim naj bi oporočiteljica sploh razpolagala, nepremičnina, kot je označena, ni določena, oporočiteljica pa v času zapisa listine ni bila lastnica te nepremičnine in z njo ni mogla razpolagati), je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je med dediči prišlo do spora glede vsebine oporoke po 1. točki 2. odstavka 210. člena ZD.
premoženjska škoda - manjvrednost nepremičnin - izgradnja avtoceste in nadvoza - imisije
Res je, da je predmet presoje le še tožbeni zahtevek, s katerim tožnik vtožuje odškodnino za premoženjsko škodo v višini 29.263,64 EUR zaradi manjvrednosti nepremičnin, torej materialne škode, vendar je tudi v tem primeru potrebno izhajati iz tretjega odstavka 133. člena OZ, po katerem je škoda, ki izvira iz dovoljene in splošno koristne dejavnosti (kar avtocesta nedvomno je), protipravna le tedaj, kadar presega običajne meje. O vprašanju ali je škoda, ki je nastala tožniku, presegala običajno mejo za življenje ob izgradnji avtoceste in kasneje ob poteku le-te, pa glede na pomanjkljivo trditveno podlago in neopredelitev izvedenca o tem, v čem so običajne meje presežene, ni mogoče odločiti drugače, kot to zaključuje sodišče prve stopnje, katerega naloga je bila presoja o razmerju med še običajnim in presežnim. Navedeno pomeni, da sama po sebi zgolj po izvedencu ugotovljena manjvrednost nepremičnin v skupnem obsegu 16% vrednosti le-teh zaradi izgradnje in kasneje življenja ob avtocesti, ne more biti podlaga za odškodninsko odgovornost toženke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081958
ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1. ZPSPP člen 24.
najemna pogodba za poslovni prostor – odpoved najemne pogodbe – nedovoljene pritožbene novote – nerelevantne pritožbene navedbe
Do ostalih pritožbenih navedb (v zvezi z ostankom zalog, o pričakovanem trajanju najemnega razmerja, o zatrjevanih vlaganjih v lokal in povrnitvi vlaganj ter škode zaradi nepričakovane odpovedi najema lokala) se je opredelilo že sodišče prve stopnje. Ker pritožnica ne navaja, v čem bi bila odločitev sodišča prve stopnje v tem delu nepravilna ali nezakonita, se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo.
trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – neveljavnost pogodb – ničnost – nične pogodbe – ničnostni razlogi – posledice ničnosti – zloraba zaupanja – nemoralen pravni posel – preprodaja – kondikcijski zahtevek – ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba
Neutemeljen je tudi procesni očitek o kršitvi razpravnega načela v zvezi z ničnostnimi razlogi. Procesno gradivo stranke običajno (večinoma) podajajo prek jezika. Jezik je komunikacijsko sredstvo (medij). To pomeni, da jezik naslovniku opisuje stvarne in pojmovne vidike dejanskosti. Neko besedilo torej vsebuje sporočilni pomen o dejanskosti (tako stvarni kot pojmovni). A vendar sporočilni pomen ni identičen (istoveten) z jezikovnimi znaki kot sredstvom tega sporočanja. Za kršitev razpravnega načela tako ne gre zgolj zato, ker se sodišče opira na jezikovne znake, ki jih stranka v svoji vlogi ni navedla. Za kršitev razpravnega načela gre tedaj, ko sodišče brez oziroma mimo slehernega sporočilnega pomena v procesnem gradivu samo ugotavlja pravno odločilna dejstva.
Pritožbeno sodišče zavrača tudi nadaljnjo pritožnikovo tezo, katere bistvo je, da v tržnem gospodarstvu preprodaja ni nedopustna. To drži, vendar ne brez omejitev. Okoliščine konkretnega primera utemeljujejo sklep, da je bila preprodaja v konkretnem primeru izrazito nemoralna. Bistvo nemoralnosti je bilo v zlorabi zaupanja ter v zvezi s tem toženčevi pridobitvi nesorazmerne (približno dvajsetkratne) premoženjske koristi na rovaš tožnika. Takšna nemoralna preprodaja je nedopustna. Pravni posel (prodajna pogodba med pravdnima strankama), ki je osrednja prvina te nemoralne preprodaje, pa zato nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO
VSL0058480
ZPP člen 105a, 105a/3, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/1, 207/2.
prekinitev postopka – začetek stečajnega postopka nad toženo stranko – doplačilo sodne takse za tožbo
Tožeča stranka mora kljub prekinitvi postopka zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko doplačati sodno takso za pravdni postopek. Doplačilo sodne takse ni pravdno dejanje.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – dokazovanje – zaslišanje stranke – dokaz z zaslišanjem stranke – primernost dokaza z izvedencem
O svojem subjektivnem zaznavanju, koliko časa ter kako hude bolečine in strah je trpel, lahko sodišču izpove le oškodovanec, medtem ko je dokazovanje z izvedenci medicinske stroke namenjeno objektivizaciji škode in enakopravnemu obravnavanju oškodovancev, ki so utrpeli primerljive škodne posledice. Brez zaslišanja tožnika si sodišče ne more ustvariti prave slike o dejanskem obsegu njegovega trpljenja. Izvedbe tega dokaza ne more nadomestiti anamneza, ki jo v svojem izvidu navede izvedenec. Poleg tega sta stopnja in trajanje bolečin in strahu le osnovna kriterija za odmero odškodnine, sodišče pa mora upoštevati tudi vse ostale okoliščine primera (npr. spol in starost oškodovanca, njegov poklic oziroma naravo dela, ki ga opravlja, način preživljanja prostega časa ter druge njegove interese ipd.).
Dolžnik se je odpovedal dedovanju proti plačilu zneska 30.000,00 EUR, ki je bil deponiran pri notarju, in gre za iste pravne posledice, kot če bi bil sklenjen dedni dogovor, in za enako situacijo, kot če bi šlo za dvostranski posel. Slednji se lahko izpodbija po pravilih o odplačnih pravnih dejanjih.
STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0076306
SZ-1 člen 106, 106/6.
odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov – primernost drugega stanovanja – pravdni postopek – nepravdni postopek
Tožniki upravičeno opozarjajo, da sklicevanje sodišča prve stopnje na smiselno uporabo 6. odstavka 106. člena SZ-1, ni utemeljeno. Omenjeni člen lastniku omogoča odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov pod pogojem, da najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje. V primeru spora o primernosti takšnega drugega stanovanja pa se o tem odloča v nepravdnem postopku. V takšnem postopku se torej odloča „zgolj“ o primernosti drugega stanovanja in ne o sami pravici do takšnega stanovanja. V konkretnem primeru tožniki pravico do primernega stanovanja ne uveljavljajo v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe, ampak na podlagi drugih določb SZ-1. Ali ta njihova pravica (oziroma v zvezi z njo postavljeni zahtevki) v razmerju do toženca sploh obstoji, pa bo moralo presoditi sodišče v pravdnem postopku.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - pritožba neznane osebe
Ker iz pritožbe ne izhaja, kdo jo je vložil, ni moč zaključiti, da jo je vložila upravičena oseba. Zato gre v skladu s 4. odstavkom 343. člena ZPP za nedovoljeno pritožbo.
Ker tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je bila zatrjevana posojilna pogodba sklenjena, niti da je bil zatrjevani znesek toženki sploh izročen kot posojilo, je tožbeni zahtevek ob uporabi 1. odstavka 569. člena OZ pravilno zavrnjen.
Če trditvene podlage ni, mora sodišče šteti, da določenih dejstev ni, tudi če se morda mimo navedb strank odkrijejo v dokaznem postopku.
materialno procesno vodstvo – pobot – prenehanje terjatve
V takšnem primeru, ko se spreminja sodna praksa, sploh pa v primeru, ko je celoten postopek sodišče vodilo v povsem drugi smeri in se je zaradi tega stranka lahko zanašala na drugačno razlago zakonske določbe, bi sodišče moralo izvesti materialno procesno vodstvo v skladu z 285. členom ZPP in stranko opozoriti na možnost drugačne pravne kvalifikacije ter ji s tem omogočiti, da dopolni svoje trditve in dokazne predloge.
V primeru, ko tožena stranka zatrjuje terjatev, ki ni v povezavi s terjatvijo, ki jo iztožuje tožeča stranka v tej pravdi, ne gre za situacijo, ki bi ustrezala materialno pravni podlagi iz drugega odstavka 480. člena OZ.