URS člen 36, 36/1. KZ-1 člen 74. ZKP člen 216, 216/1, 219, 237, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 372, 502.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - hišna prei-skava - izločitev dokazov - subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi - prepoznava kot del poizvedovalnega dejanja - prepoznava kot del procesnega dejanja - protispisnost - kršitev kazenskega zakona - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - odločba o kazenski sankciji - odvzem premoženjske koristi
Subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi po prvem odstavku 216. člena ZKP in prvega odstavka 36. člena Ustave ni pravno formalni lastnik stanovanja, ampak njegov dejanski uporabnik.
Če sodišče zavrne predlog posameznega procesnega udeleženca, nobene izmed določb Zakona o kazenskem postopku ne uporabi nepravilno. Odločanje o predlogih je namreč eno izmed bistev sojenja, katerega pravilnost v najširšem pomenu besede je predmet presoje po vloženih pravnih sredstvih. Druga stvar je, ko o udeleženčevem predlogu sploh ne bi bilo odločeno.
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 12/1-4. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, subvencije prevoza za dijake in študente, oprostitve plačila socialno varstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika člen 5, 5/2.
plačilo vrtca - lastni dohodek
Sodišče prve stopnje zaradi nepravilne uporabe zakonodaje (ZUPJS in Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca...) pri izračunu dohodka tožničine družine neutemeljeno ni upoštevalo preživnine iz tekočega leta, ki jo je za mladoletnega sina dolžan plačevati njegov oče, zato ni pravilno izračunalo celotnega dohodka tožničine družine, niti povprečnega mesečnega dohodka na osebo po 20. členu ZUPJS. Zato ni bil pravilno uporabljen 24. člen ZUPJS o razvrstitvi v dohodkovni razred glede na povprečni mesečni dohodek na osebo, ne pravilno izračunan odstotkovni razpon mesečnega dohodka na osebo v primerjavi s povprečno mesečno plačo vseh zaposlenih v RS, niti delež oz. % cene programa vrtca, ki ga je za sporno obdobje dolžna plačati tožnica.
ZSVarPre člen 26, 26/1, 26/1-1, 26/1-10, 26/1-11. ZDIU12 člen 4, 4/4. ZUJF člen 152, 152/4.
subvencije najemnine za neprofitno stanovanje - denarna socialna pomoč
Na podlagi pravilno določenega ponderja je tožena stranka pravilno izračunala višino subvencije najemnine za neprofitno stanovanje in zneske denarne socialne pomoči, do katerih je bila tožnica upravičena na podlagi izpodbijanih dokončnih odločb, zato tožbeni zahtevek na njihovo odpravo ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Dne 17. 4. 2014 je toženi stranki vročil izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca. Tožena stranka je tožniku 22. 4. 2014 podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 4. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1. Tožnik v času od 15. 1. 2014 do 17. 4. 2014 ni delal iz razlogov na strani delodajalca. V obdobju od 15. 1. 2014 dalje ni bil napoten na čakanje na delo na domu. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 4. 2014 in njeno razveljavitev, saj tožena stranka ni imela podlage, da odpove pogodbo, ki jo je tožnik pred tem že odpovedal in je njegova odpoved takrat že pričela učinkovati.
otroški dodatek - vračilo preveč izplačanih sredstev - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
V skladu s 1. odstavkom 72. člena ZDSS-1, je tožbo zoper dokončni upravni akt potrebno vložiti v 30 dneh od njegove vročitve. Ta predpostavka v obravnavani zadevi ni izpolnjena. Četudi bi zaradi sodnih počitnic rok za vložitev tožbe pričel teči šele 16. 8. 2014, je 30 dnevni rok, v katerem bi tožba morala biti vložena pri sodišču, da bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno, potekel 15. 9. 2014. Sodišče je tožbo prejelo dne 23. 10. 2014. Zato je tožba na temelju 274. člena ZPP z izpodbijanim sklepom zakonito zavržena.
Tožniku je funkcija poslanca v državnem zboru prenehala 21. 12. 2011. Do 22. 12. 2012 je bil upravičen do nadomestila plače po prenehanju mandata poslanca. Upokojil se je na podlagi odločbe ZPIZ, s katero je bil od 10. 6. 2013 razvrščen v I. kategorijo invalidnosti in je s tem dnem pridobil pravico do invalidske pokojnine. Tožnikov zahtevek iz naslova odpravnine ob upokojitvi ni utemeljen. Pravica do odpravnine ob upokojitvi bi mu šla na podlagi določb ZPos (čl. 38/6) le v primeru, če bi se upokojil v času mandata poslanca ali v času prejemanja nadomestila na podlagi 38. člena ZPos.
ZZVZZ člen 80, 80/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/1, 235.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - osebni zdravnik
V obravnavani zadevi je ključno, da je osebni zdravnik zavarovanki dne 16. 9. 2013 odprl bolniški stalež zaradi nove diagnoze. Sodna izvedenka je namreč pojasnila, da je bila 16. 9. 2013 oz. že 14. 9. 2013 zavarovanka v bolniškem staležu zaradi akutnega vnetja sapnika in bronhov ter poslabšanja astme. Akutnega vnetja prej ni bilo in 16. 9. 2013 opisane težave so bile drugačne, kot je bil razlog z dnem 13. 9. 2013 zaključenega bolniškega staleža, ko je šlo za depresijo. Zato je bil osebni zdravnik ponovno pooblaščen za ugotavljanje nezmožnosti za delo do 30 dni v skladu z 2. odstavkom 80. člena ZZVZZ in mu ni mogoče očitati, da zavarovanke ni pravočasno napotil k izbranemu zdravniku v skladu z 235. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
ZSPJS člen 17, 17/1, 17a. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 3.
ocena delovne uspešnosti - obrazložitev ocene
Tožena stranka ima možnost oceno delovne uspešnosti, ki jo je dala javnemu uslužbencu, obrazložiti tudi v sodnem postopku in ji ni mogoče naložiti, da javnega uslužbenca ponovno oceni, zgolj na podlagi ugotovitve, da mu ni v zadostni meri in dovolj natančno pojasnila dane ocene glede na kriterije, ki so določeni v prvem odstavku 17. člena ZSPJS.
V obravnavani zadevi tožnica po poteku dveh mesecev od vložitve pritožbe tožene stranke ni pozvala, da v naslednjih 7 dneh izda odločbo o pritožbi zoper prvostopenjski upravni akt, s katerim je bila zavrnjena njena vloga za dodelitev izredne denarne socialne pomoči, sicer bo vložena tožba. Zato v obravnavani zadevi ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko sojenje. Ker vsebinsko sojenje ob neizpolnjeni procesni predpostavki iz 2. odstavka 72. člena ZDSS-1 (nova zahteva stranke) ni dopustno, je z izpodbijanim sklepom tožba pravilno zavržena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083059
ZPSPP člen 28, 28-2. OZ člen 311. ZPP člen 337.
najemna pogodba za poslovni prostor – odstop od najemne pogodbe – izpraznitev poslovnega prostora – zamuda s plačilom najemnine – opomin
Sodišče je ugotovilo naslednja pravnorelevantna dejstva: da sta pravdni stranki za sporni poslovni prostor sklenili najemno pogodbo, da tožena stranka najemnine, določene v pogodbi, ne plačuje, da jo je tožeča stranka na plačilo najemnine večkrat opominjala in je tožena stranka v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko jo je tožeča stranka na to opomnila. S tem je ugotovilo pravno odločilna dejstva po 28. členu ZPSPP, po katerem lahko najemodajalec odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora ob vsakem času, če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – DENACIONALIZACIJA
VSL0083650
OZ člen 46, 49, 49/1. ZZK-1 člen 6. ZDen člen 88. ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1, 393, 393/1, 393/2.
sodna poravnava – razveljavitev sodne poravnave – zmota – bistvena zmota – opravičljiva zmota – prevara – načelo publicitete – prepoved razpolaganja z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve
Neutemeljen je očitek tožnikom, da pri sklepanju izpodbijane sodne poravnave niso ravnali z zadostno skrbnostjo, ker niso preverili zemljiškoknjižnega stanja. Ta njihova opustitev je kljub načelu publicitete, vendarle neznatna v primerjavi s težo očitno nepoštenega ravnanja prvih dveh tožencev, ki sta z zamolčanjem odločilnih dejstev tožnike namenoma pustila v zmotnem prepričanju, da se zemljiškoknjižno stanje od vložitve tožbe ni spremenilo. Poleg tega je publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo predpisan zaradi varstva pravnega prometa z nepremičninami, pri sklenitvi izpodbijane sodne poravnave pa ni šlo za takšen pravni promet.
poravnava – nova škoda – povrnitev nepremoženjske škode – povrnitev premoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca – stroški postopka – ponavljajoča se bodoča terjatev – vrednost spornega predmeta
Sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja, ki jasno in argumentirano odgovori na vprašanje o močnem poslabšanju tožnikovega zdravstvenega stanja po letu 2003, utemeljeno zaključilo, da ob podpisu poravnave 17. 3. 2003, s katero mu je bila priznana prva škoda, ni bilo mogoče sklepati, da bo tožnik postal invalid I. kategorije in da bo v bodoče nesposoben za kakršnokoli pridobitno delo. Tožnik je zato upravičen do povrnitve nove škode, ki mu je nastala po letu 2003.
Pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče je odločilen status zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta (odloka ali uredbe, ki je podlaga za razlastitev) ter namen, za katerega se zemljišče uporablja.
USTAVNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0060760
PDEU člen 101, 102. URS člen 23, 160. ZASP člen 4, 4/2, 118, 130, 145, 146, 146/1, 146/1-7, 153, 154, 160, 162. ZPOmK-1 člen 3, 3-1, 6, 9.
pravica do sodnega varstva – pristojnost Ustavnega sodišča – sodna pristojnost – pristojnost pravdnega sodišča – ničnost pravilnika – kršitev pravil konkurenčnega prava – zloraba prevladujočega položaja kolektivne organizacije – delitev nadomestil izvajalcem in proizvajalcem fonogramov
Pravilnik o delitvi nadomestila je splošen akt za izvrševanje javnih pooblastil, zato odločanje o njegovi ničnosti ne sodi v pristojnost rednega – niti civilnega, niti upravnega – sodišča.
Tudi kolektivna organizacija, ki upravlja tuje pravice (v svojem imenu in za račun izvajalcev in proizvajalcev fonogramov), lahko krši pravila konkurenčnega prva in je obravnavana na osnovi določil ZPOmK-1 in PDEU.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083686
URS člen 34, 35, 36. EKČP člen 8, 8/2. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih člen 1. ZZZ-1 člen 1, 1/2, 8. ZPP člen 227, 227/5.
nadzor v predstavništvih Republike Slovenije v tujini - kršitev osebnostnih pravic - kršitev pravice do zasebnosti - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - kršitev pravice do nedotakljivosti stanovanja - protipravnost ravnanja - pričakovano polje zasebnosti - rezidenca - prostori diplomatskega predstavništva - listine - edicijska dolžnost
Iz 8. člena ZZZ-1, na podlagi katerega je bil opravljen sporni nadzor, jasno izhaja, da Ministrstvo za zunanje zadeve izvaja notranji nadzor nad delovanjem predstavništev v tujini. To pa pomeni, da se lahko na tej podlagi nadzorujejo le tisti deli rezidence, v katerih se opravljajo (tudi) naloge vodje predstavništva oziroma naloge predstavništev, ki so opredeljene v 18. in 19. členu ZZZ-1, ne pa tudi tisti prostori rezidence, ki niso povezani z delovanjem predstavništva oziroma ki se uporabljajo izključno kot bivališče vodje predstavništva in njegove družine (tako imenovani zasebni del rezidence). Ker toženka nobene druge zakonske podlage za pregled zasebnega dela rezidence, ki ga je treba šteti za stanovanje v smislu 36. člena URS, ni navedla in ker tožnik s pregledom rezidence ni soglašal, sta bili tožniku s pregledom zasebnega dela rezidence kršeni pravica do zasebnosti in pravica do nedotakljivosti stanovanja. Protipravnost ravnanja toženke je zato glede pregleda tega dela rezidence podana.
S pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku: 1) zneska denarne terjatve iz četrtega odstavka 212. člena ZPPIPP v višjem deležu od deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi in pred potekom roka za plačilo, določenega v potrjeni prisilni poravnavi, 2) obresti od zneska te terjatve po višji obrestni meri od obrestne mere, določene v potrjeni prisilni poravnavi. Navedeno velja tudi za postopke zavarovanja s predhodno odredbo, saj se določbe ZIZ smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje. To pomeni, da dodatno zavarovanje s predlagano predhodno odredbo ni utemeljeno, ker potrjena prisilna poravnava učinkuje tudi na upnikovo terjatev, ki jo želi zavarovati v tem postopku.
Določbe ZIZ o predhodni odredbi so omejene z določbami ZFPPIPP o prisilni poravnavi in jih je mogoče razlagati le povezano ter v skladu z namenom potrjene prisilne poravnave.
Če ZFPPIPP po 214. členu onemogoča upniku uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku zneska navadne terjatve pred potekom roka za plačilo, ki je določen v potrjeni prisilni poravnavi, to smiselno pomeni tudi, da preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo tudi v obliki predlaganega zavarovanja denarne terjatve.
Ko se nad dolžnikom začne stečajni postopek, postane gotovo, da pogoji za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bodo izpolnjeni. Odložnega pogoja, pod katerim je bila izdana predhodna odredba, in sicer izpolnitev pogojev za dovolitev izvršbe, namreč upnik ne bo mogel več izpolniti, saj zoper insolventnega dolžnika po začetku postopka zaradi insolventnosti ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. Hkrati pa se uresniči razvezni pogoj iz drugega odstavka 264. člena ZIZ, saj upnik po začetku postopka zaradi insolventnosti izvršbe ne bo mogel predlagati. Tako ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom pogojna ločitvena pravica upnika ne obstaja več in sklep o zavarovanju s predhodno odredbo ne ustanavlja ločitvene pravice v korist upnika, če je pred opravičitvijo predhodne odredbe nad dolžnikom začet stečajni postopek.
Ko upnik predlaga zavarovanje s predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča - potrjene prisilne poravnave, je vedno potrebno presojati pogoje za izdajo predhodne odredbe tudi v povezavi z določbami ZFPPIPP o prisilni poravnavi in njihovem namenu. Zato ni dopustno dodatno zavarovanje s predhodno odredbo z uveljavljanjem domneve nevarnosti na podlagi 5. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, saj je bila ravno ta nevarnost za uveljavitev terjatve, ki v skladu s prvim odstavkom 257. člena ZIZ mora obstajati kot pogoj za predhodno odredbo, odpravljena s potrditvijo prisilne poravnave, ki učinkuje tudi na terjatev upnika.
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu od tožene stranke zahteval plačilo odškodnine zaradi diskriminacije v izbirnem postopku za diplomatsko delovno mesto v tujini. Zatrjeval je, da je bil s strani tožene stranke diskriminiran zaradi naslednjih okoliščin: izostanek prakse z ekonomskega področja, starost, premajhna operativnost, premajhna vidnost in izostanek ljudi, ki bi ga podpirali. Od teh okoliščin le starost predstavlja osebno okoliščino po prvem odstavku 6. člena ZDR. V skladu s šestim odstavkom 6. člena ZDR mora v primeru, če kandidat navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, delodajalec dokazati, da v obravnavanem primeru ni kršil načela enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije. Tožena stranka je dokazala, da tožnika zaradi starosti (v času izbirnega postopka je bil star 61 let) ni neenako obravnavala. Zato tožbeni zahtevek ni utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO
VSL0053475
ZIZ člen 29b, 29b/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1. ZPP člen 163, 163/3, 165.
plačilo sodne takse – plačilni nalog – dokazilo o plačilu takse – začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – zavrnitev predloga za izvršbo – trenutek odločanja o predlogu za izvršbo – pravnomočno končanje postopka poenostavljene prisilne poravnave – povrnitev stroškov postopka – načelo končnega uspeha
Ker je upnik s predloženim dokazilom izkazal, da je sodno takso plačal pravočasno in pravilno, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da navedeno izhaja tudi iz pregleda plačil na račun Covl z dne 6. 3. 2015, pogoji za nastop pravne posledice - domneve umika pritožbe proti sklepu zaradi neplačane sodne takse - niso izpolnjeni.
Iz navedenega izhaja, da v času, ko je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu za izvršbo, postopek poenostavljene prisilne poravnave še ni bil pravnomočno končan, zato je odločitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 17. 11. 2014 pravilna.