URS člen 23, 23/1, 25. ZDavP-2 člen 36, 36/1, 36/2. ZIZ člen 15, 29b, 29b/1, 29b/3. ZPP člen 108, 108/1. ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 23a, 23a/3.
oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za odločanje - ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - pravna oseba - delna oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - dopolnitev predloga - dopolnitev izjave - formalno popoln predlog - obrazložitev sklepa - pravno pomembne okoliščine - likvidnostne težave - blokada računa - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Dolžnikova blokada računa v konkretnem primeru ni pravno nepomembno dejstvo, ki bi ga bilo mogoče zanemariti, temveč utemeljuje odlog plačila sodne takse do odločitve o dolžnikovem ugovoru.
Sodišče je bilo dolžno dolžnika pozvati le k predložitvi izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu ZST-1, po predložitvi izjave na obrazcu pa mu dolžnika ni bilo treba pozvati še k dopolnitvi izjave.
Drugi toženec je ves čas postopka, tudi v pritožbah, ki sta jih vložila s prvo toženko sama, za oba navajal naslov B. Sodna pisanja so mu bila na tem naslovu vročena in na vročilnicah je podpisana njegova mati. Glede na to, da toženec šele v (tokratni) pritožbi navaja, da dejansko stanuje drugje, sodišče prve stopnje prej s tem ni moglo biti seznanjeno, zato očitek nepravilne vročitve plačilnega naloga ni utemeljen.
oprostitev, odlog in obročno plačilo taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – obročno plačilo – premoženjsko stanje
Toženec, ki mu poplačilu preživnine za otroka (100,00 EUR) ostane 490,00 EUR likvidnih sredstev, bo sodno takso (513,00 EUR) zmogel plačati v šestih mesečnih obrokih.
URS člen 22. ZPP člen 7, 7/1, 285, 287, 287/2, 286b, 286b/2, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – materialno procesno vodstvo – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pritožbeni razlogi – pravica do izjave – enako varstvo pravic – izvedba predlaganih dokazov – nesubstanciran dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev – prekluzija
Nesubstanciranost dokaznega predloga je upravičen razlog za njegovo zavrnitev, zavrnitev dokaznega predloga iz tega razloga pa obenem ne terja podrobnejše obrazložitve, temveč zadošča za to, da lahko stranka svoje nestrinjanje uveljavlja že na naroku. Če tega stranka ni storila, v pritožbi pa te opustitve niti ne skuša opravičiti, je njena pritožbena graja prepozna in zato neupoštevna.
spor majhne vrednosti – laična pritožba – nujne sestavine pritožbe – neprerekana dejstva – nedovoljeni pritožbeni razlogi – prepozna pritožba – odločanje v mejah postavljenega zahtevka – možnost obročnega plačila dolga
Tožena stranka je zoper izpodbijano sodbo vložila dopis z naslovom „Dogovor o poravnavi dolga SODBA (VI PG 1266/2013)“ z dne 7. 12. 2014. Pritožbeno sodišče je to vlogo obravnavalo kot pritožbo zoper sodbo, saj vloga vsebuje nujni sestavini, ki jih mora v skladu s 3. odstavkom 343. člena ZPP vsebovati pritožba, da bi se lahko obravnavala (tj. navedbo sodbe, zoper katero se vlaga pritožba, in podpis pritožnika).
Protokol 7 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah člen 4, 4/1. URS člen 31. KZ-1 člen 191, 191/1. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4. ZKP člen 10, 372, 372/1, 372/1-3.
priznanje krivde - kršitev kazenskega zakona - prepoved sojenja o isti stvari - ne bis in idem - dvojna kaznivost - pravnomočno končan prekrškovni postopek - kaznivo dejanje nasilja v družini - prekršek nasilnega in drznega vedenja - odločba o kazenski sankciji
„Dvojna kaznivost kot kršitev kazenskega zakona po 3. točki 372. člena ZKP.“
Vse navedbe tožeče stranke so ustrezale ugotavljanju pogojev za izpodbojnost po ZFPPIPP, kar pomeni, da bi tožeča stranka morala postaviti izbrisni zahtevek (izbrisno tožbo v skladu z 243. členom ZZK-1), vendar zaradi razveljavitve zemljiškoknjižnega dovolila in ne zaradi ugotovitve njegove ničnosti.
spor majhne vrednosti – upravljanje večstanovanjske stavbe – upravnik – plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja – lastništvo stanovanja – obvestilo o spremembi lastništva – solastnina
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da sta toženca dolžna kriti sporne stroške upravljanja le v sorazmerju z velikostjo solastninskega deleža na nepremičnini, ki je v tem obsegu sodil v zapuščino. Sklicevanje tožeče stranke na drugačne lastne evidence, po katerih naj bi bil pokojnik edini lastnik zadevnega stanovanja, ter da niti sam niti dediča niso obvestili tožeče stranke o spremembi lastništva, na odločitev ne more v nobeni smeri vplivati.
nepopolna tožba – poziv na popravo tožbe – zavrženje nepopolne vloge – motenjska tožba – sestavine motenjske tožbe
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, ko ta navede in pojasni razloge za zavrženje tožbe, glede katerih pa tožeča stranka ni bila pozvana, da jih odpravi, da na teh razlogih sodišče zavrženja tožbe ni moglo temeljiti in nanje opreti svoje odločitve. Nepopolne vloge namreč ni možno zavreči, če sodišče prej stranke, ne pozove na njeno popravo ali dopolnitev. Takšen poziv na popravo ali dopolnitev, da je procesno upošteven, mora vsebovati tudi določeno opredelitev, v kateri smeri je poprava ali dopolnitev vloge potrebna.
stvarna pristojnost – pristojnost specializiranega sodišča – individualni delovni spor – premoženjski spor
Zgolj tožbena navedba, da gre za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožnik utrpel v nesreči pri delu, brez ugotovitve, da je bil pri toženi stranki v delovnem razmerju ali napoten v smislu določb 59. člena ZDR-1, spora ni mogoče opredeliti za delovni spor.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073537
SZ-1 člen 50, 50/1, 50/1-3, 50/1-5, 59. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
spor majhne vrednosti – terjatve upravnika – pooblastila upravnika – poslovna stavba – položaj upravnika – obratovalni stroški – izterjava obratovalnih stroškov – neupravičena pridobitev – stroški vodenja rezervnega sklada – pogodba o upravljanju – aktivna stvarna legitimacija upravnika
Zgolj dejstvi, da je tožeča stranka upravnik stavbe in da je izdelala obračun obratovalnih stroškov v smislu 59. člena SZ-1, njene aktivne stvarne legitimacije ne izkazujeta. Tožeča stranka bi lahko aktivno legitimacijo pridobila s pogodbo o upravljanju, s katero bi etažni lastniki nanjo prenesli svoja materialnopravna upravičenja oziroma, v kolikor etažni lastniki nanjo niso prenesli materialnopravnih upravičenj, če je stroške založila iz lastnih sredstev.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014571
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 112, 112/1, 115, 115/1, 115/2, 115/3, 115/5, 186, 186/2. ZSDP-1 člen 8, 8-1, 18, 18/1. ZIZ člen 272.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi - starševstvo
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni užival posebnega pravnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi na podlagi 115. člena ZDR-1 v trenutku vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker ni niti s stopnjo verjetnosti izkazal, da je o koriščenju starševskega dopusta obvestil toženo stranko. Če je tožena stranka vedela za starševski dopust tožnika, preden mu je podala sporno izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, bi morala upoštevati določbo 115. člena ZDR-1 tudi v primeru, če je o tem starševskem dopustu tožnik ni še posebej obvestil. Namen določbe 115. člena ZDR-1, ki nudi delavcem najmočnejše pravno varstvo pred odpovedjo, je v varovanju najranljivejše skupine delavcev in temelji na številnih mednarodnopravnih aktih, ki le izjemoma dopuščajo odpoved pogodbe o zaposlitvi takim delavcem. V skladu z navedenim je potrebno razlagati tudi omenjeno določbo ZDR-1. Če je delodajalec seznanjen s stanjem delavca ali okoliščino, zaradi katere je ta varovan po 115. členu ZDR-1, mu lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le na način oziroma ob pogojih, kot to izhaja iz 5. odstavka 115. člena ZDR-1. Kolikor delodajalec ne dokaže, da je pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi spoštoval 5. odstavek 115. člena ZDR-1 (kljub temu, da je vedel za posebno varstvo delavca), je takšna odpoved nezakonita. To pa bi v konkretnem primeru pomenilo, da je tožnik kot verjetno izkazal svojo terjatev za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO
VSL0058676
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - sklep o izvršbi - razlaga odločbe ustavnega sodišča - odločba domačega sodišča - plačilni nalog - kondemnatorni del sklepa o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor
Nepravnomočen sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, ne predstavlja sodne odločbe, na podlagi katere bi lahko sodišče ugodilo predlogu upnika za izdajo predhodne odredbe.
spor majhne vrednosti – pripoznava dolga – delno plačilo
Toženec je vtoževanemu dolgu v celoti in izrecno oporekal v svojem ugovoru zoper sklep o izvršbi in že pred delnim plačilom, posledično čemur je neumestno sklepanje oziroma prepričanje, da se je toženec z delnim plačilom strinjal tudi z obstojem preostalega vtoževanega in še ne plačanega dolga.
Namen zahteve za odpravo nepravilnosti ni v tem, da se zgolj ugotovijo te nepravilnosti, pač pa je to pravno sredstvo namenjeno temu, da se pravočasno omogoči odprava nepravilnosti in s tem zagotovi pravilen nadaljnji tek izvršilnega postopka.
izvedensko mnenje – nagrada izvedenca – plačilo predujma za izvedbo dokaza
V skladu s 1. odstavkom 153. člena ZPP založi stroške, potrebne za izvedbo dokaza, stranka, ki je dokaz predlagala. Nagrada za opravljeno delo pa se nato krije/izplača iz založenega predujma te stranke, ne glede na to, katera od pravdnih strank je postavila izvedencu kakšno nalogo oziroma vprašanje, ki mu jo je v okviru nalog s sklepom naložilo sodišče.
stroški postopka – ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve – določitev vrednosti predmeta – nedenarni zahtevek
V obravnavani zadevi je tožnica zoper toženko uveljavljala nedenarni zahtevek: „da navedena toženka ustavi vse začete izvršilne in sodne postopke, dokler upravnik ne uredi baze podatkov in se opravijo ponovni obračuni ter uskladijo terjatve z dejanskim stanjem, po opravljenem obračunu za stanovanjsko enoto“. Gre torej za nedenarni zahtevek, glede katerega je sodišče prve stopnje utemeljeno, v skladu z določbo 2. odstavka 22. člena ZOdvT, kot vrednost predmeta upoštevalo 4.000,00 EUR.
Da je tožena stranka gradbo prevzela, ni bilo niti sporno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da obstoj primopredajnega zapisnika za obravnavani spor ni pravno relevantno dejstvo.