Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9.
plačilo stroškov
Po določbi 291. člena ZIZ je izvršitelj upravičen do povračila poštnih stroškov in stroškov fotokopiranja. Po določbi 9. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, se kot vrednost terjatve upošteva vrednost glavnice in obračunanih obresti in ne le vrednost glavnice.
ZFPPod člen 34, 34/5, 37, 37/1, 34, 34/5, 37, 37/1.
pritožbene novote v dopolnitvi pritožbe
Gospodarska družba, ki je ugovarjala proti sklepu o začetku postopka izbrisa in je bil njen ugovor zavrnjen ne more uveljavljati (5. odst. 34. člena ZFPPod) v pritožbi zoper sklep o izbrisu ne more uveljavljati pritožbenih novot.
V pravdi zaradi motenja posesti je izključeno odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Če je v motenjski tožbi v tožbenem zahtevku zaoobsežen tudi odškodninski zahtevek, se tožba glede odškodninskega zahtevka zavrže.
Dolžnikova dohodna štampiljka na sklepu o izvršbi z datumom 18.05.2000 ne more omajati dejstva, da je njegova pooblaščena oseba na povratnici, pripeti k list. št. 6 lastnoročno izpisala datum: šestnajsti maj 2000 in prejem sklepa o izvršbi s prilogami potrdila z žigom družbe in podpisom. Tudi če bi bile resnične pritožbene navedbe, da je pri zapisu datuma prišlo do pomote, pa iz poštnega žiga na navedeni povratnici izhaja, da je bilo sodno pisanje dolžniku vročeno prav 16.05.2000. Glede na to, da je ugovorni rok 8 dni iztekel v sredo 24.05.2000, dolžnik pa je ugovor vložil v četrtek 25.05.2000, je bil ugovor vložen po izteku roka za ugovor.
Toženka ni motilka, saj tožnik (tudi) ni niti dokazoval, da bi bilo motilno dejanje, katerega je storila mati toženke, izvršeno v toženkino korist. Za toženkino legitimacijo ne zadostuje dejstvo (formalnega) lastništva poslovnega prostora. Tožba zaradi motenja posesti je dajatvena in ne ugotovitvena, zato sama ugotovitev motenja posesti nima nobenega smisla.
ZPSPP člen 19, 19/1, 19, 19/1. ZOR člen 17, 17/2, 28, 28/1, 17, 17/2, 28, 28/1.
prenehanje najemnega razmerja - sporazum - obličnost
Na podlagi trditev tožene stranke, da se je izselila iz spornih prostorov neposredno potem, ko je prejela odpoved najemne pogodbe in navodilo upravnika, da zapusti poslovne prostore, je moč sklepati, da tožena stranka trdi, da je najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas, prenehala na podlagi sporazuma, ne pa odpovedi.
ZOR člen 1052, 1053, 1054, 1055, 1056, 1057, 1058, 1059, 1060, 1052, 1053, 1054, 1055, 1056, 1057, 1058, 1059, 1060.
bančni tekoči račun - pogodba o tekočem računu
Ker je toženka s svojega tekočega računa, ki ga je ustanovila s pogodbo o bančnem tekočem računu, dvigovala denarna sredsva, ne da bi za to imela kritje, je dolžna toženi stranki plačati s tem nastali negativni saldo.
ZSReg v 8. točki 4. člena določa, da se pri subjektih vpisa vpisuje v zvezi s osebami pooblaščenimi za zastopanje tudi datum prenehanja pooblastila za zastopanje. Ker gre za deklaratoren vpis dejstva, ki se je že zgodilo, vpis prenehanja pooblastila zastopniku ni pogojevan z vpisom novega zastopnika oz. podelitve pooblastil novemu zastopniku.
Namen sodnega registra kot javne knjige je vpis in objava podatkov o pravno pomembnih dejstvih v zvezi s pravnimi osebami. Pravno pomembna so tista dejstva, ki se nanašajo na pravne značilnosti subjekta vpisa, ki so pomembne za varnost pravnega prometa. To pa pomeni, da če je registrsko sodišče razpolagalo z vsemi listninami, ki so potrebne za vpis pravnih posledic lastninskega preoblikovanja v sodni register, mora takšnemu predlogu ugoditi.
Vse trditve o obstoju spornega predhodnega vprašanja in sicer, ali je družba izvedla pravilen in zakonit postopek lastninskega preoblikovanja ni odločitev o predhodnem vprašanju iz 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 33. člena zakona o sodnem registru. Zato se registrskemu sodišču ni pojavil noben dvom v dokončnost in izvršljivost te odločbe. V primeru, da bi registrsko sodišče razlagalo vsako vprašanje kot sporno dejstvo zato, ker se kateri od udeležencev z njim ne strinja, bi ne moglo sploh vpisovati v sodni register podatkov pomembnih za pravni promet. Zato je ZSReg v 41. členu predvidel tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa. Vsaka oseba, ki ima pravni interes tako lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je vpis ničen, če so podani pogoji predpisani v 1. odstavku 41. člena ZSReg.
Za postopek o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije po določbah ZFPPod (28. člen) se uporabljajo določbe ZSR, zato se vročitev pri že vpisani gospodarski družbi mora opraviti na naslovu sedeža družbe (25. člen ZSReg). Kadar vročitve na naveden način ni mogoče opraviti, ker je oseba, ki bi bilo potrebno vročitev opraviti na naslovu, neznana ali kljub obvestilu pooblaščenega delavca poštne pošiljke ne dvigne, se vročitev opravi z nabitjem na sodno desko.
Plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka. Če tožnik takse ni plačal, ker je zastarala to pomeni samo, da je ni mogoče (več) prisilno izterjati, ne pa tudi, da je plačilo takse prenehalo biti procesna predpostavka.
Pri določanju višine predujma za stroške rubeža premičnin in z njim povezanih dejanj, mora sodišče v okviru "lastne ocene o višini predvidenih stroškov" (11. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev, Ur. l. RS, št. 32/2000) paziti tudi na sorazmerje med višino terjatve in predujma.
KZ člen 169, 171. ZKP člen 354, 354/2, 354, 354/2.
žaljiva obdolžitev - razžalitev
Zatrjevanje dejstev (resničnih ali neresničnih), ki lahko škodujejo časti ali dobremu imenu drugega, pa pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje po določbi člena 354/II ZKP ravnanje obdolženke presojati po 171. členu KZ, torej kot kaznivo dejanje žaljive obdolžitve ne oziraje se na to, da je državna tožilka ravnanje obeh obdolžencev opredelila kot kaznivo dejanje razžalitve po členu 169/I v zvezi s členom 178/II KZ. Pri kaznivem dejanju žaljive obdolžitve pa je predvidena pravica obdolženca, da v kazenskem postopku uveljavi dokaz resnice. Ne glede na to, da sicer dokazno breme leži na obdolžencu, pa je tudi sodišče dolžno ugotavljati materialno resnico v zvezi z ugovorom obdolženke, da gre za resnično trditev, kajti če dokaze resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal, se ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, lahko pa se kaznuje za razžalitev. Zato je potrebno pritrditi pritožbenim navedbam zagovornika obdolženke, da vsa odločilna dejstva, pomembna za pravilno razsojo, v dosedanjem kazenskem postopku niso bila ugotovljena. Dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokaza in sicer pribavo spisov in vpogled vanje. Le tako bi se namreč lahko ugotovilo, ali so trditve o obnašanju S. M. K. v teh postopkih resnične ali ne. Če bi se izkazale kot neresnične, bi bilo potrebno ravnanje obdolženke presojati po členu 171 KZ. V nasprotnem primeru pa bi potem prišla v poštev eventuelna uporaba določb člena 169 KZ.
Če je solastnik brez soglasja (ostalih solastnikov) opravil nujno in potrebno prenovo strehe, je stvar njegove izbire, proti kateremu izmed solastnikov bo sodno zahteval nadomestilo nujnih izdatkov, seveda v sorazmernem delu, ki ga je dolžan vsak izmed solastnikov plačati.
Če so razlogi za to, da sklenitelju zavarovanja ni bilo vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, izključno na strani zavarovalnice, velja zavarovalna pogodba kljub neplačani premiji še leto dni od zapadlosti premije.
ZOR člen 189, 189/1, 190, 200, 200/1, 200/2, 189, 189/1, 190, 200, 200/1, 200/2.
odškodnina za negmotno škodo
Tožnici, ki je v nesreči utrpela vreznine po čelu, bradi, desni podlahti in hrbtišču desne roke ter odprt izpahnjen zlom levega gležnja, je priznano 1,000.000,00 SIT denarne odškodnine za telesne bolečine, 100.000,00 SIT za strah, 1,300.000,00 SIT za duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti ter 100.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi skaženosti.
Izhodišče za presojo v konkretnem primeru je sklenjena prodajna pogodba - te tožena stranka namreč ni izpodbijala z oblikovalnim tožbenim zahtevkom. Če je tožena stranka preostanek kupnine, ki je sporen v tem gospodarskem sporu, poravnala s "kompenzacijo" (336. čl. ZOR), bi morala določno opredeliti, katero nasprotno terjatev je bodisi uveljavljala v pobot s pobotno izjavo (337. čl. ZOR) ali pa podati konkreten pobotni procesni ugovor v tej pravdi.