Namen sodnega registra kot javne knjige je vpis in objava podatkov o pravno pomembnih dejstvih v zvezi s pravnimi osebami. Pravno pomembna so tista dejstva, ki se nanašajo na pravne značilnosti subjekta vpisa, ki so pomembne za varnost pravnega prometa. To pa pomeni, da če je registrsko sodišče razpolagalo z vsemi listninami, ki so potrebne za vpis pravnih posledic lastninskega preoblikovanja v sodni register, mora takšnemu predlogu ugoditi.
Vse trditve o obstoju spornega predhodnega vprašanja in sicer, ali je družba izvedla pravilen in zakonit postopek lastninskega preoblikovanja ni odločitev o predhodnem vprašanju iz 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 33. člena zakona o sodnem registru. Zato se registrskemu sodišču ni pojavil noben dvom v dokončnost in izvršljivost te odločbe. V primeru, da bi registrsko sodišče razlagalo vsako vprašanje kot sporno dejstvo zato, ker se kateri od udeležencev z njim ne strinja, bi ne moglo sploh vpisovati v sodni register podatkov pomembnih za pravni promet. Zato je ZSReg v 41. členu predvidel tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa. Vsaka oseba, ki ima pravni interes tako lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je vpis ničen, če so podani pogoji predpisani v 1. odstavku 41. člena ZSReg.
Ali je z listino, ki jo predloži tožeča stranka, kaj dokazano ali nič, je odvisno od trditev nasprotne stranke. Tudi toženo stranko namreč v pravdi zadene trditveno in dokazno breme.
V določbi 4. odst. 34. člena je ZFPPod uredil procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o izbrisu gospodarske družbe, pri čemer je le-to omejil zgolj na gospodarsko družbo, družbenike oz. delničarje in upnike gospodarske družbe.
ZIZ člen 9, 9/3, 15, 9, 9/3, 15. ZPP člen 111, 111.
pritožba - pravočasnost
Zakon o pravdnem postopku - ZPP, ki ga je treba v izvršilnem postopku smiselno uporabiti na podlagi 15. čl. ZIZ, ne določa, da bi se v rok, določen po dnevih, ne štela nedelja (prim. 111. čl. ZPP). Sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, so za štetje roka pomembni le, če se rok izteče na tak dan.
ZPSPP člen 19, 19/1, 19, 19/1. ZOR člen 17, 17/2, 28, 28/1, 17, 17/2, 28, 28/1.
prenehanje najemnega razmerja - sporazum - obličnost
Na podlagi trditev tožene stranke, da se je izselila iz spornih prostorov neposredno potem, ko je prejela odpoved najemne pogodbe in navodilo upravnika, da zapusti poslovne prostore, je moč sklepati, da tožena stranka trdi, da je najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas, prenehala na podlagi sporazuma, ne pa odpovedi.
Po določbi 16. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 20/97) se stroški zastopanja državnega pravobranilstva v postopkih pred sodišči obračunavajo po tarifi o odvetniških stroških
Ugovor je pravno sredstvo dolžnika proti sklepu o izvršbi. Zato glede preklica ugovora prihaja v poštev smiselna uporaba določbe 3. odst. 334. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki ureja preklic umika pritožbe. V pritožbi zatrjevano zmoto glede te izjave pa izključujejo nasprotujoče si navedbe. Pritožnik namreč trdi, da je bil v zmoti glede pravnega pomena svojega procesnega razpolaganja z ugovorom (umik ugovora), saj naj bi mislil, da mu zato, ker je ugovor umaknil, vtoževanega zneska ne bo treba plačati. Hkrati pa trdi, da naj bi dolg plačal s terjatvijo do svojega dolžnika, ki bi jo zanj izterjala tožeča stranka. Če je pritožnik menil, da bo dolg plačal s terjatvijo, je edino logičen sklep, da priznava obveznost plačila, sicer ni razloga, da bi tožeči stranki karkoli in kakorkoli plačeval.
Glede na to, da tožnik v 15-dnevnem roku od vročitve opomina ni plačal sodne takse, je po samem zakonu nastopila fikcija umika tožbe. Zato tudi če je sodno takso kasneje vendarle plačal, to ne more vplivati na že nastalo pravno posledico. Sklep o umiku tožbe je tako deklaratorne narave; z njim sodišče zgolj ugotavlja to, kar je nastalo po samem zakonu.
Če je solastnik brez soglasja (ostalih solastnikov) opravil nujno in potrebno prenovo strehe, je stvar njegove izbire, proti kateremu izmed solastnikov bo sodno zahteval nadomestilo nujnih izdatkov, seveda v sorazmernem delu, ki ga je dolžan vsak izmed solastnikov plačati.
Če so razlogi za to, da sklenitelju zavarovanja ni bilo vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, izključno na strani zavarovalnice, velja zavarovalna pogodba kljub neplačani premiji še leto dni od zapadlosti premije.
Pri določanju višine predujma za stroške rubeža premičnin in z njim povezanih dejanj, mora sodišče v okviru "lastne ocene o višini predvidenih stroškov" (11. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev, Ur. l. RS, št. 32/2000) paziti tudi na sorazmerje med višino terjatve in predujma.
KZ člen 169, 171. ZKP člen 354, 354/2, 354, 354/2.
žaljiva obdolžitev - razžalitev
Zatrjevanje dejstev (resničnih ali neresničnih), ki lahko škodujejo časti ali dobremu imenu drugega, pa pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje po določbi člena 354/II ZKP ravnanje obdolženke presojati po 171. členu KZ, torej kot kaznivo dejanje žaljive obdolžitve ne oziraje se na to, da je državna tožilka ravnanje obeh obdolžencev opredelila kot kaznivo dejanje razžalitve po členu 169/I v zvezi s členom 178/II KZ. Pri kaznivem dejanju žaljive obdolžitve pa je predvidena pravica obdolženca, da v kazenskem postopku uveljavi dokaz resnice. Ne glede na to, da sicer dokazno breme leži na obdolžencu, pa je tudi sodišče dolžno ugotavljati materialno resnico v zvezi z ugovorom obdolženke, da gre za resnično trditev, kajti če dokaze resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal, se ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, lahko pa se kaznuje za razžalitev. Zato je potrebno pritrditi pritožbenim navedbam zagovornika obdolženke, da vsa odločilna dejstva, pomembna za pravilno razsojo, v dosedanjem kazenskem postopku niso bila ugotovljena. Dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokaza in sicer pribavo spisov in vpogled vanje. Le tako bi se namreč lahko ugotovilo, ali so trditve o obnašanju S. M. K. v teh postopkih resnične ali ne. Če bi se izkazale kot neresnične, bi bilo potrebno ravnanje obdolženke presojati po členu 171 KZ. V nasprotnem primeru pa bi potem prišla v poštev eventuelna uporaba določb člena 169 KZ.
Določba poslovnih pogojev poslovanja banke, da banka ne prevzema nikakršne finančne odgovornosti za čas od izteka prvega naslednjega dne, ko prejme obvestilo o izgubi ali kraji čekovnih blanketov in čekovne ali plačilne kartice, je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, ker je sprejeta v izrazito škodo komitenta, zaradi česar je nična. Banka se na njeni podlagi ne more rešiti svoje odškodninske odgovornosti za škodo, ki je komitentu nastala zaradi zlorabe ukradenih čekov v času, ki ga zajema prej navedeno določilo splošnih pogojev. Pravna podlaga prvi odst. 143. čl. ZOR.
Predlagatelj je utemeljeval predlog za določitev nujne poti preko dvorišča pred hišo nasprotnega udeleženca s trditvijo, da si je na parceli zgradil garažo in potrebuje pot preko sosedove parcele, da mu ne bo potrebno več puščati vozila ob cesti. Nemožnost parkiranja vozila pred svojo hišo (garaža je po ugotovitvah izvedenca premajhna) pa ne predstavlja razlogov iz 140. člena ZNP, saj takšno parkiranje ni nujno za redno izkoriščanje nepremičnine.
ZSReg v 8. točki 4. člena določa, da se pri subjektih vpisa vpisuje v zvezi s osebami pooblaščenimi za zastopanje tudi datum prenehanja pooblastila za zastopanje. Ker gre za deklaratoren vpis dejstva, ki se je že zgodilo, vpis prenehanja pooblastila zastopniku ni pogojevan z vpisom novega zastopnika oz. podelitve pooblastil novemu zastopniku.
Ker tožeča stranka v danem sodnem roku ni ravnala skladno s sklepom sodišča, niti ni predlagala podaljšanja roka (drugi odst. 110. čl. ZPP), je pravilna odločitev o zavrženju tožbe na podlagi četrtega odst. 108. čl. ZPP.
Za postopek o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije po določbah ZFPPod (28. člen) se uporabljajo določbe ZSR, zato se vročitev pri že vpisani gospodarski družbi mora opraviti na naslovu sedeža družbe (25. člen ZSReg). Kadar vročitve na naveden način ni mogoče opraviti, ker je oseba, ki bi bilo potrebno vročitev opraviti na naslovu, neznana ali kljub obvestilu pooblaščenega delavca poštne pošiljke ne dvigne, se vročitev opravi z nabitjem na sodno desko.