zloraba položaja - neupravičena uporaba - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obrazložilo, da je obtoženka storila nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 2. in 1. odst. 244. člena KZ, ko si je kot samostojna referentka X banke, v Ljubljani, pridobila premoženjsko korist v skupnem znesku preko 15,000.000,00 SIT. Niso namreč podani znaki kaznivega dejanja neupravičene uporabe, ker obtoženka ni imela nikakršnih izgledov, da bi lahko povrnila prisvojeni denar, pa tudi do sedaj ni še ničesar vrnila. Izrečena kazenska sankcija je sorazmerna teži kaznivega dejanja ter stopnji obtoženkine krivde.
Tudi določilo, da nagrada in potrebni izdatki postavljenega zagovornika bremenijo proračun.
Stranka sicer lahko pooblastilo ob vsakem času prekliče, vendar mora preklic pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pismeno ali ustno na zapisnik. V primeru da stranka sodišča ne seznani s preklicom pooblastila starega odvetnika in s pooblastilom novega, veljajo sodna pisanja, vročena staremu odvetniku, za veljavno vročena.
Tožeča stranka je s spornim dogovorom sprejela tudi izpolnitev prvotne (znižaneĐ) denarne obveznosti tožene stranke v blagu, pri čemer delne izpolnitve (v vrednosti 1.580.052,00 SIT) ni odkolnila, da bi lahko uveljavljala razveljavitveni zahtevek in s tem oživitev prvotne terjatve. Po določbi prvega odstavka 74. člena ZOR je pogodba sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva. Zapis o "umiku tožbe po prejemu blaga" pa vsebinsko ne ustreza pravnemu institutu pogoja v smislu tu citiranega zakonskega pravila. Tožnica, ki delne izpolnitve nedenarne obveznosti po dogovoru s strani tožene stranke ni odklonila, se na odstopno upravičenje ne more sklicevati, zlasti ne v konkretnem primeru, ko tožene stranke ni pozvala, da pogodbo izpolni.
ZOR člen 17, 148, 148/1, 262, 262/1, 17, 148, 148/1, 262, 262/1. SZ člen 22, 26, 27, 22, 26, 27.
učinki pogodbe - pogodba o upravljanju
Tožeča stranka, ki je svojo pogodbeno obveznost izpolnila, je upravičena zahtevati od tožene stranke, kot pogodbenega dolžnika izpolnitev obveznosti, ta pa jo je dolžna izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. Prav tožena stranka se je s pogodbo zavezala plačati vse pogodbene obveznosti (3. točka pogodbe) in se tudi izrecno zavezala, da bo zagotovila sredstva za poravnavo računov dobavitelja iz svojega žiro računa (5. točka pogodbe), kar pomeni, da se je kot dolžnik in plačnik zavezala v svojem imenu in za svoj račun.
Za denacionalizirano premoženje lahko pridejo v poštev določbe ZDKG, če je zemljišče ob podržavljenju pripadalo gospodarsko - gozdarsko kmetijski enoti, ki je bila kasneje proglašena za zaščiteno kmetijo.
Nujni delež v denarju se ne more glasiti v plačilu v tuji valuti.
V primeru, če je stranko zastopala nepooblaščena oseba, teče rok 30 dni za obnovo postopka od dneva, ko je stranka za ta razlog izvedela; če pa ji je bila odločba vročena, pa od dneva vročitve odločbe oziroma od dneva pravnomočnosti odločbe (če bi začel teči ta rok, preden bi odločba postala pravnomočna).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL02741
ZPP (1977) člen 83, 83/1, 354, 354/2, 354/2-13, 369, 369/1, 83, 83/1, 354, 354/2, 354/2-13, 369, 369/1. ZOR člen 148, 148/1, 148, 148/1. ZGD člen 2, 2/1, 5, 5/2, 6.
označba stranke - legitimacija
Izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se v razlogih sodbe navaja o vsebini listin in med samimi temi listinami. To nasprotje se nanaša na označitev subjekta, ki je vstopil v pogodbeno razmerje, iz katerega izvira dolg, katerega plačilo zahteva tožeča stranka v tem postopku. Bistvo pravne osebnosti je v tem, da določena družbena tvorba pridobi priznanje samostojnega subjekta civilnega prava. Ta subjekt je torej ločen od članov, družbenikov, pripadnikov pravne osebe. Kot pravne osebe, gospodarske družbe odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
prenehanje pravne osebe - izbris pravne osebe iz registra
V primeru, da pravdna stranka med postopkom preneha, ne pride v poštev določba 81. čl. ZPP, temveč določba 3. točke 1. odst. 205. čl. ZPP, ki izrecno določa, da v takem primeru sodišče postopek prekine. Prekinjeni postopek pa se nadaljuje v skladu s 1. odst. 208. čl. ZPP (ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo oz. ko jih sodnik povabi, naj to storijo).
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženi vedel, da je avtomobil, ki ga je dobil in zanj prodal od druge osebe pridobljen s kaznivim dejanjem, saj mu je bilo skupaj z avtomobilom izročeno prometno dovoljenje avtomobila, ki ga je s prijateljem kupil prej. To pa je bilo totalno uničeno, na prodajanem vozilu pa so bile spremenjene identifikacijske številke in prilagojene tistim v prometnem dovoljenju.
Ne glede na to, da Zakon o policiji izrecno legitimiranja oz. ugotavljanja istovetnosti obdolženega kateri bi naj storil prometna prekrška posebej ne opredeljuje kot nalogo javne varnosti je to njeno opravilo šteti za takšno nalogo v smislu določil IV. odst. čl. 302 KZ, saj temu v prid ne govori zgolj že sprejeta sodna praksa ampak tudi slovnična razlaga tega pojma.
ZOR člen 30, 30/2, 30/4, 604, 604/2, 30, 30/2, 30/4, 604, 604/2.
pogajanja - ponudba
Ker pri spornem razpisu ni šlo za razpis ponudbe, ampak za poziv na stavljanje ponudb, je lahko razpisovalec odklonil sklenitev pogodbe z avtorjem najustreznejše idejne arhitektonske rešitve. Razpisovalec se namreč s spornim razpisom ni obvezal k sklenitvi pogodbe s takšnim avtorjem, ampak se je le obvezal, da bo takšnega avtorja povabil k oddaji ponudbe za izdelavo celotne tehnične dokumentacije.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 380, 380-1, 358, 358/3, 380, 380-1. ZD člen 163, 163.
obseg zapuščine - pravni interes za pritožbo
Proti sklepu o dedovanju se pritožujeta oba dediča, ki jima je prvostopno sodišče v sklepu o dedovanju prisodilo vso zapuščino po pokojnih zapustnikih. Zatrjujeta, da v sklepu o dedovanju zajeta nepremičnina pod vl. št. 238 k.o. K... ne spada v zapuščino. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnika ne izkazujeta pravnega interesa za pritožbo. Izpodbijani sklep je izdan pritožnikoma v korist, njuna pritožba pa se glasi v njuno škodo. Za pritožbo v lastno škodo že načelno ne moreta imeti pravnega interesa, konkretno pa tudi ne, saj zatrjujeta domnevno pravico tretje osebe. Nenazadnje bosta pač z nepremičnino, pridobljeno z dedovanjem, prosto razpolagala.
ZPP (1977) člen 193, 193/2, 200, 201, 339, 340, 341, 358, 358/3, 193, 193/2, 200, 201, 339, 340, 341, 358, 358/3. ZOR člen 941, 941. ZTPDR člen 73, 73/1, 73, 73/1.
zavrženje pritožbe - pravni interes
Pritožba ni dovoljena, če tožnik zoper toženo stranko, ki je v stečaju, ni predlagal nadaljevanja postopka, niti ni prijavil terjatve v stečajnem postopku. Šteje se, da tožnik nima pravnega interesa za nadaljevanje postopka.
ZPP (1977) člen 212, 212-4, 354, 354/2, 368, 212, 212-4, 354, 354/2, 368. ZKP člen 371, 371-8, 371, 371-8. URS člen 35, 35. ZPPSL člen 106, 106. ZPP člen 208, 208.
disciplinski postopek - ekskluzija dokazov
Odločba disciplinske komisije se ne more opirati na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. S tem, ko je delodajalec brez prisotnosti delavca odprl njegovo omarico, ki jo je imel delavec v uporabi za spravljanje svojih osebnih predmetov, pa čeprav se nahaja v prostorih delodajalca, je na nedopusten način posegel v njegovo pravico do zasebnosti. Zato je nezakonita odločba delodajalca, s katero je izrekel disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja delavcu, ker se je odločba opirala izključno na tako pridobljeni dokaz.
V zakonskih in družinskih sproih je dovoljeno navajati nova dejstva v pritožbenem postopku in to ne glede na določbo 337. člena ZPP. Vendar pa to ne pomeni, da sodišče upošteva gola dejstva, torej tista, za katere pritožnik ne ponudi tudi dokazov.
Če delavec nima pisne pogodbe o zaposlitvi z zasebnim delodajalcem, to še ne pomeni, da ni bil v delovnem razmerju, če so podani vsi elementi delovnega razmerja.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine mora biti glede celotne terjatve obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Pritožbenih navedb, da iz računov ni razvidno, na koga se nanašajo stroški reprezentance oz. restavracije, dolžnik v ugovoru ni podal, čeprav so mu bili sporni računi predloženi, zato jih sedaj ni mogoče več upoštevati, saj ne gre za ugovor po izteku roka.
Odločba postane pravnomočna, ko je pritožba zavrnjena ali ko se proti njej več ni mogoče pritožiti. Če je bila pritožba vložena le zoper en del odločbe, postane ta v ostalem delu pravnomočna po izteku pritožbenega roka.
Konvencija MOD št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu pravice do sindikalnega organiziranja člen 2. Splošna deklaracija OZN o človekovih pravicah člen 23, 23-4. URS člen 76. ZTPDR člen 4, 4/1, 89. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 353, 360, 360/1. ZDSS člen 14, 14/1, 41, 41/1, 52, 57, 57/4. SKPG-97 člen 61. ZRS člen 2, 3, 6, 9, 10, 10/3.
kolektivni delovni spor - priznanje reprezentativnosti sindikata
Če delodajalec zavrne zahtevo sindikata po priznanju reprezentativnosti, lahko sodišče, če ugotovi, da so izpolnjeni zakonski pogoji, razveljavi odločitev delodajalca in samo prizna sindikatu status reprezentativnosti.
ZGD člen 394. ZPPSL člen 99, 99. ZFPPod člen 27, 27/4, 37, 37/2, 27, 27/4, 37, 37/2.
začetek in zaključek stečajnega postopka - izbris iz sodnega registra
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da na podlagi 2. odst. 37. čl. v zvezi s 1. odst. 2. čl. ZFPPod teče postopek izbrisa predlagatelja iz sodnega registra brez likvidacije. V konkretnem primeru, ko je predlagatelj - dolžnik predlagal začetek stečajnega postopka in takojšen zaključek v smislu 1. odst. 99. čl. ZPPSL, pa končni izid postopka izbrisa iz sodnega regista po ZFPPod ne bo v ničemer drugačen od izida postopka izbrisa na podlagi sklepa stečajnega sodišča o začetku in takojšnjem zaključku stečajnega postopka po ZPPSL. Zato je treba uporabljati ZFPPod kot specialnejši in kasnejši zakon. Verjetno bi bila drugačna situacija takrat, kadar bi predlagatelj vložil predlog za začetek stečajnega postopka in predlagal, da se izpelje redni stečajni postopek.