Sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu, ko je zaključilo, da je bilo na strani tožeče stranke, da dokaže obstoj zatrjevane terjatve, saj se je tožena stranka branila z navajanjem negativnih dejstev.
ZPP člen 12, 86, 86/1, 394, 394/1, 394/1-2, 394/1-10. ZPP (1977) člen 11, 89, 89/1. ZDSS člen 36, 36/1, 36/3.
socialni spor - obnova postopka - zastopanje - pooblaščenec
Ne gre za obnovitveni razlog, če je tožnik v postopku nastopal brez pooblaščenca, sodišče pa ga ni opozorilo, da lahko pooblasti pooblaščenca, saj noben zakon v socialnem sporu ne določa, da bi stranka morala imeti pooblaščenca.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205, 205/1, 205/1-3.
izbris iz sodnega registra - pravdni postopek - prekinitev postopka
Tožnik, ki vodi proti gospodarski družbi pravdo na izstop iz družbe, nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka, izdan zato, ker je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra.
poseg v lastninsko pravico - gospodarski spor - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Spor o tožbenem zahtevku na prepoved poseganja v lastninsko pravico na nepremičnini ne glede na to, da sta pravdni stranki gospodarski družbi, ni gospodarski spor, zato je za sojenje v taki zadevi glede na vrednost spornega predmeta, nižjo od 2.000.000,00 SIT, stvarno pristojno okrajno, krajevno pa tisto sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
Zavarovalna pogodba zavarovancu nalaga obveznost delovanja za preprečitev nastanka škode (zavarovalnega primera). Opustitev takšnega ravnanja tožeči ne bi bila v škodo le v primeru, če ta njena opustitev na nastanek zavarovalnega primera ne bi mogla vplivati, te okoliščine pa mora zatrjevati in dokazati tožeča stranka.
nedovoljena pritožba - pravni interes - ugovor po izteku roka - delna ustavitev izvršbe
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnico ne pomeni neugodne odločbe, saj ugodnejše (glede na upnikov predlog, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa) niti ne bi mogla doseči. Zato ji pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
S sklicevanjem na pogodbena določila, ki so po določbi 69. člena ZTLR nična, pritožnica kot tretja ne izkazuje za verjeten pravni naslov za pridobitev lastnine, s tem pa tudi ne za obstoj pravice na predmetu izvršbe, ki bi le-to preprečevala.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je ugovor neutemeljen.
ZKP člen 370, 370-4, 374, 374/1, 370, 370-4, 374, 374/1.
izrek zapora ali pogojne obsodbe
Ker zaradi preteklega kaznovanja zaradi mnogo hujšega kaznivega dejanja zoper premoženje velja obtoženec za specialnega povratnika ter ob tem podatki sodnika za prekrške izkazujejo, da je bil celo v času pogojnega odpusta večkrat obravnavan zaradi kršitev javnega reda in miru, izrek pogojne obsodbe za novo storjeno kaznivo dejanje velike tatvine po čl. 212/I KZ v zvezi s čl. 25 KZ, ni na mestu. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi državnega tožilca in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtožencu izreklo 5-mesečno zaporno kazen.
statusno pravo - civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
VSL03010
ZGD člen 359, 363, 367, 436, 436/1, 438, 438/1, 439. ZPP člen 181, 181/2, 339, 339/1, 181, 181/2, 339, 339/1.
izključitev družbenika iz družbe - pristojnost - urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena stranka - ničnost - učinek - ugotovitvena tožba - pravni interes - relativna bistvena kršitev določb postopka
"Z družbeno pogodbo" "ni mogoče pooblastiti skupščine, da odloča o izključitvi družbenika iz družbe. Takšna določba v družbeni pogodbi je nična". Odreči tožeči stranki status družbenika v času spora o tem vprašanju, bi pomenilo, odreči ji pravico do sodnega varstva glede drugih vprašanj, ki se na ta status navezujejo. Tožeča stranka uveljavlja pravno varstvo, ki naj "popravi" odločitev skupščine o njenem predlogu za odpoklic direktorja. Če pa ne gre zgolj za ugotovitev o obstoju oz. neobstoju pravnega razmerja, katere cilj je, da se avtoritativno, s sodbo odpravi spor ali negotovost v zvezi z njim, pravni interes ni procesna predpostavka takšne tožbe.
V komisijski pogodbi z dne 27.3.1991, sta se F. in Banka dogovorili za pogoje koriščenja navedenega depozita, to je prenakazilo deponiranih sredstev na žiro račun družbe D. d.o.o., ko slednja predloži sodno overjeni izpisek iz sodnega registra o dokapitalizaciji oziroma preoblikovanju podjetja D. v družbo z omejeno odgovornostjo (prim. 1. odst. 1038. čl. ZOR). S pogodbo o denarnem depozitu pridobi banka pravico razpolagati z deponiranim denarjem, vrniti pa ga mora pod pogoji, določenimi v pogodbi (2. odst. 1035. čl. ZOR). Iz povedanega izhaja, da družba F. z deponiranimi sredstvi, namenjenimi za dokapitalizacijo pravnega prednika tožeče stranke ni mogla razpolagati, obresti, ki bi jih prejela za deponirana sredstva, pa so bile nakazane (kot izhaja iz revizijskega poročila) tožeči stranki. Ne gre torej za prikrajšanje družbene lastnine, če se na drugi strani le - to ne izkaže kot okoriščenje v enaki višini. Glede na ugotovljeno dejansko stanje zato ni mogoče F. očitati okoriščenja v škodo družbene lastnine. Obravnavanega primera zato ni mogoče podvreči nobenemu abstraktnemu dejanskemu stanu iz 48. a člena ZLPP.
ZPP člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZOR člen 192, 192/1, 192, 192/1.
odškodnina za negmotno škodo - vezanost na kazensko sodbo
V pravdnem postopku se lahko ugotovi tudi deljena odgovornost po določbi 1. odst. 192. čl. ZOR. Toženec zato v pritožbi utemeljeno graja sodbo, ker se s tem sploh ni ukvarjala, kljub temu, da je že v odgovoru na tožbo in ves čas postopka ugovarjal sokrivdo tožnika, češ da je ta močno vinjen za šankom v gostilni začel s prepirom in nato povzročil pretep.
Tožnika sta v pretepu utrpela obtolčenine glave, obtolčenine nosu in obtolčenine ter raztrganino zgornje ustnice. Drugotožnik je imel napram prvotožniku kratkotrajnejše in manj intenzivne telesne bolečine, zato je prvotožniku iz tega naslova priznano 100.000,00, drugotožniku pa 70.000,00 SIT. Plačilo denarne odškodnine za strah, duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, za skaženost ter za razžalitev dobrega imena in časti pa glede na izpovedbe obeh tožencev in izvedensko mnenje ni osnovano.
legitimacija - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Če dolžnik obrazloženo ugovarja plačilu terjatve, se postopek nadaljuje v pravdnem postopku. V takem primeru sporni račun, ki ga je izdala tožeča stranka v okviru svoje dejavnosti, sam po sebi v pravdnem postopku nima dokazne teže o zatrjevanem pogodbenem razmerju med strankama.
Iz zemljiškoknjižnega izpiska ne izhaja to, kar se trdi v predlogu. Predlagatelj bi moral dokazati, da je razdružitev do drugega solastnika že opravljena.
Tožena stranka tožniku neutemeljeno odreka pravico do restituiranja s škodnim ravnanjem povzročenega stanja, saj je prav to namen t.i. popolne odškodnine v pomenu določbe 190. člena ZOR - tudi če gre za ekvivalenco kot obliko odškodnine za gmotno škodo, katere obseg je determiniran z višino stroškov, potrebnih za vzpostavitev takšnega gmotnega položaja oškodovanca, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dejanja.
ZPP (1977) člen 142, 142/1, 142/2, 142, 142/1, 142/2.
sklep o izvršbi - osebna vročitev - pravočasnost ugovora
Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi bil postopek vročanja opravljen v skladu z 2. odst. 142. člena ZPP/77. Poleg tega pa iz povratnice izhaja, da je bila vročitev opravljena na naslovu, kjer dolžnik že vsaj od leta 1992 nima prijavljenega stalnega bivališča. Ker obstaja dvom, da je bil sklep o izvršbi dolžniku res vročen že 12.05.1999, točnega datuma vročitve pa ni moč ugotoviti, je potrebno šteti za resnične dolžnikove navedbe, da je ugovor vložil takoj, ko je sklep o izvršbi prejel.