Administrativne prepovedi, stroški z njimi, sodne prepovedi, ne vplivajo na ugotavljanje višine sredstev, potrebnih za preživljanje razvezanega zakonca.
Toženi stranki sta upravičeni tudi do obresti od prisojenih pravdnih stroškov. Vendar jima zakonite zamudne obresti ne gredo za čas od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, temveč le za čas od izdaje odločbe, s katero je bila določena obveznost plačila stroškov in njihova višina,
Izpolnitev je tožena stranka sprejela, saj sicer ne bi mogla prav ona na teh sejemskih prireditvah sodelovati. V takšni situaciji se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na nepravilnosti glede zastopanja v sklenitveni fazi spornih pogodb o sodelovanju na sejemskih prireditvah. Tudi če je do njih prišlo, je sodelovanje tožene stranke na sejemskih prireditvah šteti za njeno naknadno odobritev teh pogodb.
ZPP člen 100, 100/1, 212, 215, 100, 100/1, 212, 215.
smrt stranke
Toženec je v tem pravdnem postopku za zastopanje pooblastil odvetnico. Po njegovi smrti ni bilo razloga, da bi sodišče prve stopnje v skladu z določbo 212. člena ZPP/77 postopek prekinilo in ga nadaljevalo, ko bi ga pravni nasledniki prevzeli (določba 215. člena ZPP/77), saj je imel toženec v pravdi pooblaščenko. Le-ta je imela v skladu z določbo prvega odstavka 100. člena ZPP/77 še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, dokler ji dediči pooblastila ne bi preklicali (o čemer v spisu ni podatka, tožena stranka pa tega tudi n zatrjuje). Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na narok za glavno obravnavo povabilo pooblaščenko, ki je vabilo prejela, naroka pa se ni udeležila. Sodišče prve stopnje je obravnavo pravilno opravilo v skladu z določbo 295. člena ZPP/77.
Naročnik in izvajalec se lahko dogovorita tudi za fiksno ceno izdelka, npr. 720,00 SIT za tekoči meter kleparskega izdelka. Resničnost dogovora o ceni, pa se lahko dokazuje tudi z izvedencem, ki lahko oceni realno vrednost izdelka.
V primeru, da banka cedira zavarovalnici terjatev iz kreditne pogodbe, je prevzemnik upravičen terjati dolžnika tudi glede zapadlih pogodbenih obresti.
Tožena stranka je brez ustreznega dovoljenja pristojnega organa posegla v izvrševanje dobave elektrike tožniku, kar predstavlja nedopustno ravnanje tožene stranke.
Tožena stranka je sicer na naroku za glavno obravnavo navajala, da je tožeča stranka zaračunavala stroške upravljanja po drugačnih kriterijih, kot jih je zaračunavala tožena stranka po pogodbi o upravljanju, sklenjeni z njo in lastniki stanovanj. Take njene trditve pa so bile prepavšalne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti, saj ni navedla nobenih dejstev, ki bi kazala na to, da je bila tožeča stranka dolžna obračunavati stroške upravljanja po 4. členu Pravilnika o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, trditveno in dokazno breme v tej smeri pa je bilo na njej.
ZST člen 4, 13, 14, 14/1, 4, 13, 14, 14/1. ZPP (1977) člen 172, 173, 172, 173.
oprostitev plačila sodne takse
Podano je nasprotje med razlogi sklepa in vsebino listin v spisu. Toženka namreč ni prvič podala predloga za oprostitev sodnih taks dne 12.7.1999, potem ko ji taksna obveznost že nastala, ampak že v pritožbi zoper sodbo, česar prvostopno sodišče ni upoštevalo.
odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - škoda, ki presega normalne meje
Pritožba tožeče stranke prav opozarja, da sodišče svojo odločitev opira na posplošeno trditev, pri tem pa si lege nepremičnine ni ogledalo, v tej smeri pa dejanskega stanja tudi ni raziskalo. Da leži sporna nepremičnina v urbanem okolju, ni odločilen in edini kriterij, saj je potrebno ugotoviti vse posebnosti okolja in same nepremičnine ter njen namen, hkrati pa upoštevati, da imajo spremembe okolja kot posledica ekonomskega in tehnološkega razvoja, na katere se je človek posebno v mestnih okoljih moral prilagoditi, določene meje, posebno kadar gre za posege v ravnotežje v naravi in posledično v človekovo bivalno okolje.
ugovor zoper sklep o izvršbi - verodostojna listina - napotitev na pravdo
Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določbo 2. odstavka 62. člena ZIZ in nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Glede na to, da dolžnica izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, bi moralo uporabiti določbo 3. odstavka 62. člena ZIZ in postopek nadaljevati kot pri postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
Toženec je s podpisom prodajne pogodbe potrdil tudi pogodbeno določilo, da je stroj pregledal in preizkusil (česar ne zanika) ter da prodajalec poznejših reklamacij ne bo priznal. Takšna pogodbena izključitev prodajalčeve odgovornosti za morebitne stvarne napake je dopustna v skladu z določbo 1. odstavka 486. člena ZOR, zato toženec ne more uveljavljati sankcij za morebitne stvarne napake, torej tudi ne zahtevka na znižanje cene v skladu z določbo 2. odstavka 500. člena ZOR.
spor o stvarni pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.
Posledica napotitvenega sklepa v zapuščinskem postopku je, da tožeči stranki v teh primerih ni treba ne zatrjevati ne izkazovati pravnega interesa. Tožeča stranka pa je tista, ki nosi breme pravilne objektivne in subjektivne opredelitve tožbenega zahtevka, zato na napotitveni sklep vsebinsko ni vezana.
elementi odškodninskega delikta - nedopustno ravnanje
Ni izkazana nedopustnost ravnanja toženke glede vložitve ovadbe, nato je pomanjkanje enega izmed štirih elementov odškodninskega delikta narekovala zavrnitev tožbenega zahtevka proti prvi toženki.
Če pokojnik ni zapustil premoženja, dedič lahko s tožbo uveljavlja svoje pravice v pravdi, če je zapustnik za časa življenja razpolagal s svojim premoženjem in svojega potomca prikrajšal za njegov dedni delež.
ZIP člen 32, 32/6, 32, 32/6. ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6.
stroški postopka - stroški
V skladu z določbo šestega odstavka 32. člena ZIP (enako kot ustrezno določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ) mora upnik dolžniku povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Citirana določba, torej kriterij neutemeljene povzročitve stroškov, se nanaša na vse stroške izvršilnega postopka in ga je zato treba uporabiti tudi pri odločanju o stroških ugovornega in pritožbenega postopka.