pritožbena novota - pritožbeni postopek - pomoč prava nevešči stranki
V kolikor je torej tožena stranka menila, da ni vešča prava, je imela od prejema vabila na narok za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo dovolj časa, da bi si lahko preskrbela ustrezno strokovno zastopanje. Zgolj dejstvo, da zakoniti zastopnik tožene stranke prava ne pozna, zato ne more biti utemeljen razlog za upoštevanje pritožbenih novot v pritožbenem postopku. Sicer pa tožena stranka niti v času, ko jo je zastopal odvetnik, ni navedla nikakršnih dejstev, iz katerih bi bilo sklepati o neutemeljenosti tožbenega zahtevka.
Administrativne prepovedi, stroški z njimi, sodne prepovedi, ne vplivajo na ugotavljanje višine sredstev, potrebnih za preživljanje razvezanega zakonca.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik kljub opozorilu ugovorne trditve, da obveznost za katero ga terja upnik ne obstoji, ni konkretiziral z navedbo pravno pomembnih dejstev. Ker sodišču ni pojasnil razloga, zaradi katerega naj terjatev ne bi obstajala (npr.: prenehanje terjatve zaradi plačila, neobstoj terjatve, ker z upnikom ni v poslovnem razmerju ipd.), ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
ZPP člen 100, 100/1, 212, 215, 100, 100/1, 212, 215.
smrt stranke
Toženec je v tem pravdnem postopku za zastopanje pooblastil odvetnico. Po njegovi smrti ni bilo razloga, da bi sodišče prve stopnje v skladu z določbo 212. člena ZPP/77 postopek prekinilo in ga nadaljevalo, ko bi ga pravni nasledniki prevzeli (določba 215. člena ZPP/77), saj je imel toženec v pravdi pooblaščenko. Le-ta je imela v skladu z določbo prvega odstavka 100. člena ZPP/77 še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, dokler ji dediči pooblastila ne bi preklicali (o čemer v spisu ni podatka, tožena stranka pa tega tudi n zatrjuje). Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na narok za glavno obravnavo povabilo pooblaščenko, ki je vabilo prejela, naroka pa se ni udeležila. Sodišče prve stopnje je obravnavo pravilno opravilo v skladu z določbo 295. člena ZPP/77.
ZPP (1977) člen 297, 297/5, 297, 297/5. SZ člen 33, 33/1, 33, 33/1.
stroški upravljanja, prenove in izboljšav - pasivna legitimacija - stanovanje
Zavrnitev ugovora pasivne legitimacije za plačilo stroškov upravljanja stanovanjske hiše, ki je utemeljeno z dejstvom, da se je toženec spustil v obravnavanje glavne stvari, je napačna. Okoliščine, ali se je toženec spustil v obravnavanje glavne stvari, je pomembna za razne (posebej določene) procesne ugovore. Vprašanje aktivne ali pasivne legitimacije pa je vprašanje materialnega prava.
Če je terjatev, ki je predmet hipotekarnega sporazuma kot izvršilnega naslova, v celoti plačana, izvršba ni dopustna, ne glede na morebitne z dodatnimi pogodbami kasneje prevzete dolžnikove obveznosti nasproti upniku.
stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - solastnina
Za odločitev o stvarni pristojnosti je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožnik navedel v tožbi. Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav je bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste (tako imenovana ustalitev pristojnosti ali perpetuatio fori). V civilni pravdi ne zadošča, da bi stranka predložila neko dejansko stanje s prošnjo, da ga naj sodišče preišče, in če ugotovi, da ji kaj pripada, da naj ji to prizna. Zakon takšne tožbe ne prizna. Stranka mora vedno postaviti določen zahtevek. Solastnik stanovanjske hiše ima pravico zahtevati ugotovitev večjega solastniškega deleža, če je s pisnim soglasjem drugega solastnika investiral v nadzidavo oziroma dvig celotne hiše.
Tožena stranka je brez ustreznega dovoljenja pristojnega organa posegla v izvrševanje dobave elektrike tožniku, kar predstavlja nedopustno ravnanje tožene stranke.
Tožena stranka je sicer na naroku za glavno obravnavo navajala, da je tožeča stranka zaračunavala stroške upravljanja po drugačnih kriterijih, kot jih je zaračunavala tožena stranka po pogodbi o upravljanju, sklenjeni z njo in lastniki stanovanj. Take njene trditve pa so bile prepavšalne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti, saj ni navedla nobenih dejstev, ki bi kazala na to, da je bila tožeča stranka dolžna obračunavati stroške upravljanja po 4. členu Pravilnika o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, trditveno in dokazno breme v tej smeri pa je bilo na njej.
pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gradnji
Sograditelj zgradbe, ki jo zgradi na podlagi predhodno sklenjenega medsebojnega dogovora originarno pridobi (so)lastninsko pravico na zgradbi. Podlaga za pridobitev (so)lastnine ni dogovor o skupni gradnji temveč ustvaritev nove stvari.
sklep o domiku - plačilo kupnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu
V sklepu o domiku nepremičnine kupcu določbe o plačilu kupnine niso potrebne. Sam zakon določa, da mora kupec položiti kupnino v roku, ki je določen v odredbi o prodaji. Če kupec v tem roku ne bo položil kupnine, bo sodišče prodajo s sklepom razveljavilo.
odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - škoda, ki presega normalne meje
Pritožba tožeče stranke prav opozarja, da sodišče svojo odločitev opira na posplošeno trditev, pri tem pa si lege nepremičnine ni ogledalo, v tej smeri pa dejanskega stanja tudi ni raziskalo. Da leži sporna nepremičnina v urbanem okolju, ni odločilen in edini kriterij, saj je potrebno ugotoviti vse posebnosti okolja in same nepremičnine ter njen namen, hkrati pa upoštevati, da imajo spremembe okolja kot posledica ekonomskega in tehnološkega razvoja, na katere se je človek posebno v mestnih okoljih moral prilagoditi, določene meje, posebno kadar gre za posege v ravnotežje v naravi in posledično v človekovo bivalno okolje.
ZOR člen 206, 206/1, 206, 206/1. ZOZP člen 20, 20/2, 39, 20, 20/2, 39.
odgovornost več oseb za isto škodo
Povzročitelji prometne nezgode in zavarovalnica nasproti nekrivemu oškodovancu odgovarjajo solidarno, zato se deleži njihove sokrivde v tem razmerju ne ugotavljajo.
Tožeča stranka pri besedilu objavljenih oglasov, besedila naročenega oglasa ni le priredila, temveč ga je tako spremenila, da ni moč sklepati, da opravljena storitev sploh še ustreza naročeni. Tako se izkaže, da je zmotna presoja, da je ostala bistvena vsebina petih objavljenih oglasov nespremenjena in s tem povezana ugotovitev o izpolnitvi obveznosti, tj. opravi naročene storitve.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi sodbe
Iz razlogov izpodbijane sodbe sledi, da je bila pogodba o poslovnem sodelovanju, sklenjena med pravdima strankama dne 7.1.1997, sporazumno razvezana konec maja 1997, da pa prav ta pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Povzeti razlogi, ki naj bi opredeljevali pravno in dejansko podlago vtoževanega zneska, si med seboj nasprotujejo. Izpodbijane sodbe zato ni moč preizkusiti.
Navodilo o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 17, 19.
izpolnitev denarne obveznosti
Sporočilo o obremenitvi, ki predstavlja enega izmed izvodov naloga za obračun, ne dokazuje izvršitve finančne transakcije upniku. Gre namreč za izvod, s katerim nalogodajalec spremlja izvršitev obračuna.
Primerno socialno stanovanje v smislu določbe 5. odst. 53. čl. SZ je stanovanje, ki je primerno finančnim zmožnostim tistega, ki za dosedanje stanovanje ni bil sposoben plačevati najemnine in stroškov. Zato takega stanovanja ni mogoče enačiti s primernim stanovanjem v smislu določbe 5. čl. SZ.
Zakupna pogodba na podlagi določb Zakona o obligacijskih razmerjih preneha z odpovedjo. V obravnavani zadevi gre za sodno odpoved in ni nikakršne pravne podlage, po kateri bi se odpoved zakupne pogodbe lahko oz. morala doseči v upravnem postopku.
ZIP člen 32, 32/6, 32, 32/6. ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6.
stroški postopka - stroški
V skladu z določbo šestega odstavka 32. člena ZIP (enako kot ustrezno določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ) mora upnik dolžniku povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Citirana določba, torej kriterij neutemeljene povzročitve stroškov, se nanaša na vse stroške izvršilnega postopka in ga je zato treba uporabiti tudi pri odločanju o stroških ugovornega in pritožbenega postopka.