V primeru postopka redne likvidacije po določbah Zakona o gospodarskih družbah ni pravnih posledic v smislu določb Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in tako ne pride do prekinitve postopka po določbi 205. čl. ZPP.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZTPDR člen 49, 49.
povrnitev stroškov
Dogovor o pavšalnem povračilu stroškov v zvezi z delom ni prepovedan, vendar je delavec do stroškov upravičen le, če mu v zvezi z delom dejansko nastajajo.
sodna taksa - taksa za sodbo - taksa za predlog za izvršbo - prisilna izterjava sodne takse
Po 1. odst. 3. člena ZST mora po tem zakonu predpisane takse plačati tiste, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Tožeča stranka je dne 20.1.1997 vložila predlog za izvršbo in s tem predlagala uvedbo izvršilnega postopka, zato je bila dolžna plačati tudi sodno takso za izvršilni predlog (1. tč. 2. odst. 4. člena, v zvezi z 2. odst. Tar. št. 1 ZST) Po 2. odst. 3. člena, v zvezi s 1. odst. Tar. št. 2 ZST pa je tožeča stranka kot predlagatelj oziroma v pravdnem postopku tožnik dolžna plačati tudi sodno takso za sodbo. Na podlagi e. točke 7. odst. Tar. št. 2 ZST se v takso za sodbo všteje taksa za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Tožena stranka ni dokazala, da bi med pravdnima strankama šlo za dogovor, po katerem bi tožeča stranka ne imela pravice do plačila za dobavljeno blago, pač pa le pravico na izročitev drugega blaga.
dovoljenost pritožbe - opredelitev vrednosti spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - gospodarski spor
Če pomanjkljiva navedba spornega predmeta ni takšna, da bi bila od nje odvisna pristojnost ali pravica do revizije, uporaba 45. čl. ZPP in v posledici 108. čl. ZPP ni dopustna.
ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru smiselno priznava obstoj in višino upnikove terjatve in navaja, da sta se z upnikom dogovorila za tedensko obročno odplačilo dolga, torej da sta spremenila način in rok izpolnitve obveznosti. Te trditve pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Dolžnik namreč ne pove kdaj je bil z upnikom takšen dogovor sklenjen, kakšna naj bi bila višina obrokov, niti kdaj naj bi se obroki začeli odplačevati in ne do kdaj naj bi bili plačani. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
javna listina - dolgovni seznam - nerazumljiv izrek
Izpisek iz kontnih kartic DURS v povezavi z odločbami o odmeri prispevka za uporabo stavbnega zemljišča je javna listina, zato mora tista pravdna stranka, ki trdi, da so podatki v taki kartici napačni, to dokazati.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve o tem, da znesek po sklepu o izvršbi ne pripada firmi X d.o.o., smiselno torej, da ne gre za dolžnikov dolg, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Ali ne gre za njegov dolg zato, ker z upnikom ni bil v poslovnem razmerju, ali pa zato, ker gre za plačilo storitev, ki jih dolžnik ni naročil, dolžnik namreč ni obrazložil, za svoje trditve pa tudi ni predložil nobenih dokazov.
Če je zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nakazoval družinsko pokojnino zakoniti zastopnici upravičenca (mati toženca) tudi po njegovi polnoletnosti, ko ji je zastopanje prenehalo po zakonu, toženec pa ni bil več upravičen do družinske pokojnine, ker se ni več šolal, lahko zavod terja povračilo zneskov neposredno od toženca le, če jih je zakonita zastopnica porabila za preživljanje toženca.
Glede na prejeto obvestilo in ker tudi v enem letu od uveljavitve ZIZ, to je od 15.10.1998 do 15.10.1999, dolžnik na svojem računu ni imel prilivov sredstev, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo po 2. odst. 147. člena ZIZ in izvršbo ustavilo.
dovolitev izvršbe - zavrnitev predloga - pravne posledice začetka stečajnega postopka - izvršba v stečaju
ZPPSL v 1. odst. 111. čl. jasno določa, da po začetku stečajnega postopka zoper stečajnega dolžnika ni mogoče dovoliti izvršbe. Ker se je o dovolitvi izvršbe odločalo po začetku stečaja nad prvim dolžnikom, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izvršbo povsem pravilna. Postopek bi se prekinil samo v primeru, če bi bila izvršba dovoljena še pred začetkom stečajnega postopka.
ZIP člen 72, 77, 251a, 251b, 251c, 251d, 251e, 251f, 72, 77, 251a, 251b, 251c, 251d, 251e, 251f.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank
Zgolj zaradi tega, ker je sodišče opravilo popis premičnih stvari na podlagi po obeh strankah predloženega spiska stvari, nastanka zastavne pravice na podlagi sporazuma strank ni mogoče zanikati.
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo listine, ki jih je predložila tožeča stranka, zato o odločilnih dejstvih v sodbi ni navedlo nobenih razlogov.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Držijo dolžnikove ugovorne navedbe o neskladju med številko računa, navedeno v predlogu za izvršbo, in številko računa, ki je priložen predlogu kot verodostojna listina. Tako ni razvidno, na podlagi katerega računa upnik vtožuje svojo terjatev, kar dolžnik tudi uveljavlja v ugovoru in se pri tem sklicuje na listine, ki se že nahajajo v spisu, zato predložitev dodatnih dokazov ni potrebna.
Če delavec ni vložil tožbe zaradi povračila stroškov v zvezi z delom (dnevnice, terenski dodatek, ...), takšne tožbe po njegovi smrti ne morejo vložiti njegovi dediči. Gre za terjatev, s katero "inter vivos" ni mogoče razpolagati, neprenosljivost pa pomeni, da tudi ob smrti zapustnika ni prešla na dediče. Dediči lahko le prevzamejo postopek, ki ga je pred smrtjo že sprožil delavec.
Stranka mora sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb, sodišče pa tako listino priskrbi po uradni dolžnosti samo v primeru, če stranka sama ne more doseči, da bi se ji zadevna listina izročila ali pokazala. Dolžnik bi si dokazila o vročitvi lahko priskrbel sam, saj 1. odst. 68. čl. Pravilnika o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev določa, da pošiljatelj ali naslovnik lahko pisno zahteva izdajo fotokopije poštne listine, ki se nanaša na sprejem in vročitev pošiljke.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sploh ni postavil nobenih konkretnih pravno relevantnih trditev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve (niti ni predložil kakršnih koli dokazov), čeprav je bil v pravnem pouku na sklepu o izvršbi na to svojo dolžnost iz 2. odst. 53. čl. ZIZ izrecno opozorjen, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Pogodbeni pobot je veljavno sklenjen tudi ustno, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagani dokazi (račun in zaslišanje strank) za dolžnikove trditve o kompenzaciji glede zneska 688.905,00 SIT povsem zadoščajo za obrazložen ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Glede preostalega dela ugovora pa dolžnik ne pove, kateri računi še niso zapadli oz. glede katerih sta se stranki dogovorili za obročno plačilo, niti kdaj naj bi zapadli ter v koliko in kolikšnih obrokih naj bi dolžnik plačal.