Z izvedbo dokaza z vpogledom v kazenski spis se dokazuje, da je bil voden kazenski postopek, zoper koga ter zakaj je bil voden in kakšna je bila odločitev v tem postopku. Izvedba tega dokaza ne pomeni, da je sodišče tudi dopustilo in izvedlo vse dokaze, ki so bili izvedeni v kazenskem postopku. Zato sodišče, ki je dovolilo izvedbo dokaza z vpogledom v kazenski spis oz. listinsko dokumentacijo tega spisa, ne more ocenjevati dokazov, ki so bili izvedeni v kazenskem postopku, kot da jih je samo izvedlo. Sodišče prve stopnje je izvedlo le dokaz zaslišanjem tožničinega očeta, katerega pričevanje pa ni pomenilo podlage za dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe. Z opustitvijo izvedbe dokaznega postopka je bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 354. člena ZPP, ki je pravdnim strankam odvzela možnost obravnavanja zadeve pred sodiščem, strankam je bila odvzeta možnost razpravljanja, kršeno pa je bilo tudi načelo neposrednosti.
Kadar je med pogodbenima strankama nesporazum o predmetu obveznosti, pogodba ne nastane. Takšne pogodbe zato tudi ni mogoče razdreti zaradi neizpolnitve. Glede zamudnih obresti, ki jih je dolžna plačati stranka, ki vrača denar, ne pride v poštev peti odst. 132. čl. ZOR, ampak 214. čl. ZOR.
ZIZ člen 38, 38/2, 38/3, 38, 38/2, 38/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/1, 19, 19/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
stroški izvršbe
Kadar sodišče ustavi izvršbo, ker upnik ni založil predujma za stroške za opravo izvršbe, izvršitelj ni upravičen do plačila za storitev po tar. št. 11 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev.
brezplačno razpolaganje s premoženjem ali razpolaganje za neznatno plačilo
Pravilna je dokazna ocena prvostopnega sodišča, da ni verjeti tožniku, da se je v mansardne prostore hiše vselil na podlagi dogovora s tožencem. Utemeljeno je zavrnjeno zaslišanje priče M.P., saj tožeča stranka niti ne pove, o katerih spornih dejstvih naj bi ta priča izpovedala.
Če gre za osebno kaznivo dejanje (ogrožanje varnosti po čl. 145/1 KZ), ne zadostuje predlog za kazenski pregon samo enega oškodovanca, še zlasti, ker se v obtožbi navedene grožnje nanašajo samo na tistega oškodovanca, ki je podal predlog, ne glede na morebitno prestrašenost oškodovank, ki predloga za kazenski pregon nista podali.
Rednega dela voznika avtobusa na rednih linijah ni mogoče šteti za službena potovanja, ker že sam smisel pojma "službeno potovanje" kaže na to, da gre za službeno potovanje le takrat, kadar gre za opravljanje posamičnih izrednih del in nalog, ne pa za redna dela po vnaprej določenem programu.
ZPP (1977) člen 186, 325, 354, 354/2, 354/2-13, 368. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrije Slovenije člen 9.
pogodba o zaposlitvi - bistvene sestavine pogodbe
Po določbi takrat veljavnega 9. člena kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 12/91), je moral delodajalec v predlogu pogodbe o zaposlitvi določiti znesek osnovne plače, ne pa samo razporediti delavca v ustrezen razporeditveni razred. Zato mora delavcu izročiti v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, ki bo v skladu s citirano kolektivno pogodbo dejavnosti.
ZPP člen 205, 205/1, 208, 208/1, 205, 205/1, 208, 208/1.
univerzalno pravno nasledstvo - prekinitev in nadaljevanje prekinjenega postopka
Zaradi smrti dolžnika so vse njegove pravice iz materialnega in procesnega razmerja prešle na njegove naslednike po samem zakonu. V izvršilno zadevo so vstopili v tisto situacijo, v kateri je bila ta zadeva ob smrti dolžnika.Zadostuje ugotovitev, da so vsi trije pritožniki na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju ugotovljeni kot dediči po pok. dolžniku S. D.. S tem je podano univerzalno nasledstvo, kar pomeni, da so vsi trije pritožniki nasledniki dolžnika po samem zakonu, ne da bi bil zato potreben kakšen posebej procesualni pridobitni način ali pristopna izjava. Zato se procesno pravno razmerje nadaljuje z njimi kot novimi subjekti.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 58, 53, 53/1, 53/2, 55, 58. ZPP člen 8, 8.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delno plačilo
Zakon o pravdnem postopku ima načelo proste presoje dokazov za temeljno načelo in zato ne pozna vrednostne stopnje dokazil. To pomeni, da se smejo dokazovati vsa dejstva z vsemi dokazili (tako tudi delno plačilo terjatve z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžne stranke). Dokazujejo se le konkretno zatrjevana dejstva (v izvršbi na podlagi verodostojne listine tista, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična), kakršno pa trditev o delnem plačilu uveljavljane terjatve, brez navedbe zneska in datuma delnega plačila, prav gotovo ni.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
reintegracija
Strokovna izobrazba za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti ne pomenijo samo pogojev za sklenitev delovnega razmerja, ampak tudi pogoje za razporeditev po reintegraciji delavca, pri čemer mora delovno mesto, na katero je delavec razporejen, ustrezati tudi naknadno pridobljeni strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim.
Če tožena stranka ni imela na razpolago delovnega mesta, ki bi ustrezalo tožnikovi naknadno pridobljeni strokovni izobrazbi, niti ga ni imela sistemiziranega v svojem aktu, bi lahko takrat za tožnika določila čakanje na delo oz. izvedla postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev.
Vprašanje, ki ga je bilo dolžno razrešiti prvostopno sodišče, kot pravdno sodišče, pa je, ali je podan tudi škodni civilni delikt, ali so torej izpolnjeni pogoji za odškodninsko odgovornost tožene stranke. Ker je šlo v konkretnem primeru za trčenje dveh motornih vozil, je bilo sodišče prve stopnje dolžno izhajati iz določil 1. oziroma 2. odstavka 178. člena ZOR, po katerih odgovarjajo imetniki motornih vozil med seboj (v notranjem razmerju) po načelu krivdne odgovornosti. Glede na predpisano načelo pa je povzročitelj škode dolžan drugemu povrniti škodo, če ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde (glej 1. odst. 154. čl. ZOR). Ker torej ZOR izhaja iz pravila domnevne krivde, je bilo prvostopno sodišče dolžno upoštevati, da zakonska domneva ne velja za vsako stopnjo krivde, pač pa le za navadno malomarnost. Pritožba namreč graja dokazno oceno in presojo sodišča prve stopnje, ki dejansko ni podana v skladu z metodo ugotavljanja materialne resnice (glej 7. čl. ZPP/77), niti ne vsebuje podrobne analize izpovedi v kazenskem postopku ter eventuelnih drugih dokaznih sredstev iz tega postopka v skladu s pravilom proste prosoje dokazov v pravdnem postopku (glej 8. čl. ZPP/77).
Četrti odstavek 40. člena ZIZ določa, da je v naknadnem roku treba plačati sodno takso za predlog za izvršbo, ne pa, da je treba sodišču predložiti dokazilo o plačilu takse za predlog za izvršbo.
Višina najemnine se upošteva v tisti višini, kot sta jo pravdni stranki sporazumno pismeno določili v sklenjeni najemni pogodbi. V primeru zmote glede višine najemnine, lahko stranka, ki je v zmoti, zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, po tem, ko je pogodba razveljavljena, pa še povrnitev škode. Ni pa mogoče zahtevati višjo najemnino, kot je določena s pogodbo, v primeru, da ta višina s pismenim aneksom k pogodbi kasneje ni spremenjena.
Tudi če je ovadba za dejanje, ki velja za gospodarski prestopek, zavržena, to še ne pomeni, da to dejanje ne pomeni hujše kršitve delovnih obveznosti, če je takšna kršitev opredeljena v aktih delodajalca.
Ker je upnik dokazal, da je za sestavo predloga potreboval podatke o dolžnikovem premoženju in je zato najel zasebnega detektiva, ki je izstavil upniku račun, gre za potrebne stroške v zvezi z izvršbo.