Osebe, ki skupaj pridobijo vozilo, za katerega vejo, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem, z namenom, da to vozilo uporabijo za prevoz do določenega kraja, v sostorilstvu storijo kaznivo dejanje prikrivanja po I. odst. 221. v zvezi s 25. čl. KZ. Pri tem ni pomembno, kateri od sostorilcev, ki se z vozilom prevažajo, vozilo uporavlja.
Ker je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe samo ugotovilo, da je obdolženec v resnici delal in ravnal po pooblastilu podjetja, za katerega je nabavil les (ki je bil kasneje samo deloma plačan), ni neupravično uporabil pravi pečat podjetja na akceptnem nalogu, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje posebnega primera ponarejanja listin. Ker je bila torej protipravnost njegovega ravnanja izključena, je sodišče druge stopnje pritožbi njegove zagovornice ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdoženca iz razloga po 1. tč. 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe za navedeno kaznivo dejanje.
Dolžnica za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o založitvi predujma za stroške izvršitelja nima pravnega interesa, saj tak sklep, ki založitev predujma nalaga upniku, zanjo ni neugoden.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/4, 19, 19/4.
izvršba in zavarovanja
Če izvršitelj ni prejel niti odredbe sodišča o pravi izvršbe, niti ustreznih listin iz 4. odst. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, niti predujma za stroške za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja, tedaj izvršitelj ni upravičen do plačila za storitev v stalnem znesku v višini 25 točk (tar. št. 11 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev) za postavko seznanitev s spisom in vpis v evidenco.
Nerazumljiv ostaja tudi pritožbeni očitek prvostopnemu sodišču, ker ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem direktorja pravdnih strank. Kot izhaja iz pripravljalne vloge tožene stranke z dne 5.3.1999 je tožena stranka navedeni dokaz predlagala v potrditev zatrjevanih dejstev, da je bil tožeči stranki razpis nemškega partnerja, na katerem je konkurirala tožena stranka in da kasnejše spremembe cen ne bodo mogoče, zaradi česar je tožeča stranka izdelala predračun št. 3/95 z dne 27.1.1995. Ker navedena dejstva med strankama niso bila sporna, izvedba dokaznega postopka v tej smeri ni bila potrebna (primerjaj 1. odstavek 221. člena ZPP).
Tožena stranka kljub pozivu prvostopnega sodišča vse do zaključka postopka na prvi stopnji ni predložila dokazila o zatrjevanem plačilu vtoževanega zneska dne 19.6.1996. Iz priloženega sporočila o obremenitvi, ker ga ni potrdila APP, namreč ni bilo moč sklepati o izvršenem plačilu. Šele pritožbi je kot dokazilo priložila izpisek APP. Tožena stranka ni pojasnila, zakaj tega dokaza ni predložila že v postopku na prvi stopnji.
Upnik v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine je praviloma (glej 24. člen ZIZ) lahko le tisti, ki je v verodostojni listini označen kot upnik. Gre za procesno predpostavko za dovolitev izvršbe, saj o utemeljenosti predloga po materialnem pravu izvršilno sodišče niti ne sme odločati. Zato je potrebno predlog, ki ga vloži oseba, ki v verodostojni listini ni označena kot upnik, zavreči.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je D.J., zavarovanec tožene stranke, ustavil svoje vozilo pred ožino, D.T., voznik avtomobila tožeče stranke, pa naj bi "oplazil" z vozilom pri hiši št. 324 Baščanska Draga. Takšna dejanska podlaga pa ne omogoča preizkusa, ali je za obravnavani odškodninski primer uporaba 1. odst. 178. čl. ZOR pravilna. V povzetih dejanskih ugotovitvah namreč ni odgovora na vprašanje, katero dolžnost varne vožnje je sploh prekršil zavarovanec tožene stranke. Zato povzete dejanske ugotovitve seveda tudi ne omogočajo presoje o izključni krivdi zavarovanca tožene stranke.
Predlagatelji, ki zahtevajo denacionalizacijo na pravni podlagi iz 5. čl. ZDEN, morajo dokazati, da je vsak izmed prodajalcev kot solastnikov nepremičnine sklenil sporno kupno pogodbo za svoj lastninski delež zaradi konkretne grožnje državnega organa ali predstavnika oblasti. Pomanjkanje razlogov v sklepu o navedenem predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 13. točki 2. odst. 354. čl. ZPP.
nujni delež - ugotovitev vrednosti zapuščine - nujni delež - razpolaganje z dediščino - vračunanje daril
Prisoja nujnega deleža 1/6 zapuščine je preuranjena, saj ni bila ugotovljena vrednost zapuščine po določbah 28. člena ZD, ni bila še jasno izražena zahteva nujnega dediča za zmanjšanje oporočnih razpolaganj (40. čl. ZD) ter posledično niso bile pravilno uporabljene določbe 34. čl. ZD o vračunanju daril in zmanjšanju oporočnih razpolaganj, če je prikrajšan nujni delež.
Čeprav stranka v sodnem roku ni založila predujma, pač pa je to storila po izteku tega roka, vendar pred nastopom procesne pravne posledice zamude (tj. pred izdajo sklepa o zavrženju predloga), zaradi te prekoračitve ta posledica ne more nastopiti.
KZ člen 217, 217/1, 267, 267/3, 217, 217/1, 267, 267/3. ZKP člen 154, 154/3, 154, 154/3.
dokaz - kaznivo dejanje
Če so bili posebne metode in ukrepi dovoljeni na podlagi kataloškega kaznivega dejanja, obtožba pa očita obdolžencu storitev nekataloškega kaznivega dejanja, tako pridobljenih dokazov v sojenju na 1. stopnji ni dovoljeno uporabiti.
ZOR člen 277, 277/1, 279, 279/1, 277, 277/1, 279, 279/1.
zamudne obresti
Poleg plačila obresti od neplačane glavnice (od vložitve tožbe do plačila) ima upnik pravico, da obresti kapitalizira do dneva vložitve tožbe in da od tako kapitaliziranih obresti zahteva obresti v skladu z drugim odstavkom 279. člena ZOR. Tak način obrestovanja ne pomeni, da obresti uveljavlja dvakrat.
ZPP člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7.
vabilo na narok
V primeru, da iz priložene povratnice ni nedvomno razvidno, da je novo označena stranka, ki ima spremenjen naziv in naslov prejela vabilo na narok, na katerem je bilo o zadevi odločeno, stranka pa v pritožbi trdi, da se naroka ni mogla udeležiti, ker ji vabilo ni bilo vročeno, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77. S takšnim ravnanjem (nepravilno vročitvijo vabila) je bila namreč stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
KZ člen 52, 52/2, 229, 229/2, 371, 371/1, 371/1-5.
predlog za pregon - sodišče
Če sodišče 2. stopnje pri odločanju o pritožbi ugotovi, da pravočasnost in dovoljenost začetka kazenskega pregona v postopku na 1. stopnji sploh nista raziskana in o tem ni nobenih razlogov v izpodbijani sodbi, se ta razveljavi po uradni dolžnosti, ker se ta kršitev ni uveljavila v pritožbi.
Če sodišče 1. stopnje prekliče pogojno obsodbo, izreče samo isto kazen zapora, ki je bila določena v pogojni obsodbi, saj se ta kazen v postopku za preklic pogojne obsodbe ne odmeri na novo. Zato tudi znižanje izrečene kazni zapora v pritožbenem postopku ni mogoče.