Po 1. odst. 496.a člena ZPP v postopkih v gospodarskih sporih pritožnik lahko v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti in predložiti do konca glavne obravnave. Iz podatkov spisa izhaja resničnost navedb pritožnice o njenem opravičilu izostanka z naroka in predloženem zdravniškem potrdilu (priloga B1). Pritožnica je z njim verjetno izkazala, da pritožbi priloženih dokazov brez svoje krivde ni mogla predložiti do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. Pritožbi priložene fotokopije položnic (priloge B 2 do B6), je pritožbeno sodišče zato presojalo kot dopustne pritožbene novote, ki bi lahko pripeljale do drugačneag izida postopka, v kolikor bi prvostopno sodišče z njimi razpolagalo.
Če do vložitve predloga za obnovo postopka preteče več kot pet let od dneva pravnomočnosti odločbe, ki je bila izdana v prejšnjem postopku, predlog pa tudi ni podan iz razloga po drugi ali četrti točki 394. člena ZPP, se predlog za obnovo postopka zavrže.
ZPP člen 108, 108/1, 169, 169/2, 108, 108/1, 169, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse
Če predlogu za oprostitev plačila sodnih taks niso priložene listine, predložitev katerih zahteva ZPP, je takšna vloga nepopolna in je potrebno vložnika pozvati, da jo v določenem roku dopolni s predložitvijo zahtevanih listin.
Taksni zavezanec bi bil dolžan plačati le še takso za zaznambo neposredne izvršljivosti v znesku 1.500,00 SIT, vendar pa ZST v 31. členu določa, da se določbe poglavja o prisilni izterjavi ne uporabljajo, če neplačana taksa ne presega 150 točk, kar ob vrednosti 15,00 SIT znaša 2.250,00 SIT. Zato za prisilno izterjavo takse za zaznambo neposredne izvršljivosti v višini 1.500,00 SIT ni podlage v zakonu.
V obravnavani zadevi je upnica vložila predlog za izvršbo na podlagi določbe 259. člena ZIZ, torej predlog za zavarovanje še ne zapadalih občasnih dajatev s predhodno odredbo. Sodišče prve stopnje pa je s sklepom o zavarovanju opr. št. Z 2000/00040-3, z dne 22.5.2000, kot pravilno opozarja dolžnik, izdalo sklep, kot pri zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini. S takšnim sklepom sodišče prve stopnje o predlogu upnice ni odločilo; za izdani sklep pa upnica predloga ni vložila. Sodišče prve stopnje je torej prekoračilo upničin predlog, dolžnik pa se v ugovoru sklicuje prav na to kršitev, zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 357. členom in 3. točko 365. člena ZPP ugovoru ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep.
začasna odredba - vrnitev akceptnih nalogov - umik predloga za začasno odredbo
Sporni akceptni nalogi so bili res dani v zavarovanje plačila pogodbeno dogovorjene cene, a pritožnik prezre, da priznava, da tožena stranka ni izvedla vseh pogodbeno dogovorjenih del. Zato tožeča stranka očita toženi stranki (med drugim), da zlorablja dano pooblastilo glede predložitve akceptnih nalogov v izplačilo, ki temelji na predpostavki, da bodo pogodbena dela opravljena v skladu s pogodbo.
Upnik v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine je praviloma (glej 24. člen ZIZ) lahko le tisti, ki je v verodostojni listini označen kot upnik. Gre za procesno predpostavko za dovolitev izvršbe, saj o utemeljenosti predloga po materialnem pravu izvršilno sodišče niti ne sme odločati. Zato je potrebno predlog, ki ga vloži oseba, ki v verodostojni listini ni označena kot upnik, zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL44371
ZOR člen 372, 372. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-11, 55, 55/1, 55/1-11.
ugovor zoper sklep o izvršbi - zastaranje
Ker je dolžnik ugovarjal zastaranju preživninske obveznosti, ki je bila ugotovljena s pravnomočno sodbo, je bilo treba ugovor obravnavati. Ker je preživninska obveznost občasna terjatev, je treba sklep o izvršbi spremeniti nad 3 letnim zastaralnim rokom.
Upniku je bil (preko njegovega pooblaščenca) vročen sklep, s katerim mu je sodišče prve stopnje naložilo plačilo predujma za stroške za opravo izvršbe. Vendar upnik, kljub opozorilu na posledice, v postavljenem roku predujma ni založil. Zato je sodišča prve stopnje postopek na premičnine ustavilo.
Kadar sta pravdni stranki s pogodbo dogovorili arbitražno reševanje spora, se po 1. odst. 473. čl. ZPP sodišče izreče za nepristojno in zavrže tožbo, vendar le na toženčev ugovor. Tega pa mora podati toženec najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega ni, pa na glavni obravnavni, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari (2. odst. 473. čl. ZPP). Toženec pa je ugovor stvarne nepristojnosti tega sodišča v predmetnem sporu zaradi dogovorjenega arbitražnega reševanja spora prvič podal šele v pritožbi. Ker je glede na 2. odst. 473. čl. ZPP glede uveljavljanja takega ugovora prekludiran, njegovih pritožbenih ugovorov v tej smeri pritožbeno sodišče ni smelo več upoštevati. Načelo enakosti vseh upnikov, katerih terjatve so zapadle do začetka postopka prisilne poravnave (tako tistih, ki so se postopka prisilne poravnave udeležili, kot tudi tistih, ki v postopku prisilne poravnave svoje terjatve niso uveljavljali), narekuje tudi poplačilo upnikov skladno s pogoji sklenjene in potrjene prisilne poravnave. To pa pomeni, da je dolžnik dolžan upnikom poplačati v zmanjšanem znesku glede na zgoraj citirani določili 1. in 3. odst. 43. čl. ZPPSL le terjatve po stanju na dan začetka postopka prisilne poravnave in ne terjatve, kot jo je ugotovilo prvostopno sodišče v 3. točki izreka izpodbijane sodbe (z zamudnimi obrestmi do poplačila).
ZTLR člen 15, 15/2, 15/4, 15/6, 15, 15/2, 15/4, 15/6.
lastninska pravica
Kadar je sporno, ali so bila gradbena dela na solastni stavbi, ki jih je opravil le eden od solastnikov, nujna ali pa le redno vzdrževalna, mora mnenje o značaju del podati izvedenec.
Ker gre za poseben primer, odločba o dodelitvi stanovanja s strani organa JLA, izdana 2.10.1991, predstavlja pravno podlago za uporabo dodeljenega stanovanja.
postopek za vrnitev v kazenskem postopku zaplenjenega premoženja - stroški postopka
V postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja po ZIKS je treba smiselno uporabiti določbe ZNP o razlastitvenem postopku, ki mu je postopek za vrnitev zaplenjenega premoženja po vsebini najbližji in ne določbe prvega odstavka 35. člena ZNP (kot zmotno meni pritožnica). 104. člena ZNP določa, da stroške postopka trpi tisti udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine.
Izjava dedinje, da soglaša z določitvijo prevzemnika zaščitene kmetije, zahteva pa izplačilo nujnega dednega deleža v višini tolarske protivrednosti 60.000 DEM v času, ko je bila kmetija še zaščitena, kar pa s strani prevzemnika ni bilo sprejeto, ob odločanju pa kmetija tudi ni bila več zaščitena, ne pomeni odpovedi dedovanja zakonitega dednega deleža, kadar se deduje na podlagi zakonitega dedovanja, ne pa na podlagi oporoke.
Tožena stranka torej ni uspela dokazati, da si je pred objavo oglasa pridržala pravico potrditve že izdanega naročila, niti tega, da tožeča stranka ni opravila naročenega dela skladno z dogovorom, ker naj bi po trditvah tožene stranke ne izdelala tudi kupona za popust pri nakupih pri toženi stranki. Da je tožeči stranki naročila tudi izdelavo kupona za popust, niti ni zatrjevala. Čim pa je tako, je prvostopno sodišče materialnopravno pravilno odločilo, da mora tožena stranka naročeno in v skladu z dogovorom opravljeno delo tožeči stranki plačati (600. člen v zvezi s prvim odstavkom 623. člena ZOR).