Če je bila kot ena od metod finančne reorganizacije predvideno zmanjšanje števila pri delodajalcu zaposlenih delavcev, je lahko prenehalo delovno razmerje tudi delavcem - invalidom, ki so sicer varovani z določbami 36.d člena ZDR, vendar le v primeru, če je sklep o potrditvi prisilne poravnave postal pravnomočen do dneva objave odločbe Ustavnega sodišča RS V/I-114/95 z dne 7.12.1995 (Ur. l. RS, št. 8/96), s katero je Ustavno sodišče RS zadržalo izvajanje določb 51. člena ZPPSL.
odpravnina - prenehanje delovnega razmerja zaradi prisilne poravnave
Delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi takšne metode finančne reorganizacije v postopku prisilne poravnave, nimajo pravice do enake odpravnine kot tisti delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov po ZDR, ker ZPPSL ne predvideva odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja v postopku prisilne poravnave.
odpravnina - prenehanje delovnega razmerja zaradi stečaja
Delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka, nimajo zagotovljenih enakih pravic do odpravnine kot trajno presežni delavci po ZDR, pač pa le pravice v obsegu in pod pogoji, določenimi v Zakonu o jamstvenem skladu RS, ki jih Jamstveni sklad RS zagotavlja iz lastnih sredstev.
ZPP (1977) člen 191, 191/3, 365, 365/2, 368, 191, 191/3, 365, 365/2, 368. ZOR člen 214, 214.
odstop od pogodbe - višja sila
Nosečnost delavke ne pomeni višje sile, zaradi česar bi delavka - zdravnica prenehala s specializacijo, temveč je to zgolj okoliščina, na podlagi katere bi bila upravičena do (začasne) prekinitve specializacije.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZDR člen 89, 89. UZITUL člen 4, 4/1, 4, 4/1.
disciplinski postopek - ukrep prenehanja delovnega razmerja - zahteva za uvedbo disciplinskega postopka - opis dejanja
V zahtevi za začetek disciplinskega postopka mora biti določno in jasno opredeljeno delavčevo ravnanje, s katerim naj bi storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, vključno z navedbo nevarnosti nastanka večje škode v smislu določb 89. čl. ZDR, sicer ni dopustno delavcu izreči ukrepa prenehanja delovnega razmerja zaradi nevarnosti povzročitve večje škode s storitvijo ali opustitvijo dejanja.
Dopustna je revizija zoper sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za obnovo postopka. Omejena je zgolj na vprašanje, ali je drugostopenjsko sodišče pravilno uporabilo določbe 421. člena ZPP, to je, ali je pravilno odločilo o tem, ali so razlogi za obnovo postopka podani ali ne.
ZOR člen 77/3, 77/3. ZPPSL člen 121, 121/1, 121/2, 137, 137/2, 137/2-1, 137/8, 121, 121/1, 121/2, 137, 137/2, 137/2-1, 137/8.
odstop od pogodbe - rok za odstop od pogodbe - prijava terjatve v stečajnem postopku
Pred iztekom roka iz 1. odst. 121. člena ZPPSL lahko druga pogodbena stranka od stečajnega upravitelja zahteva, da se v primernem roku izjavi, ali namerava pogodbo obdržati v veljavi, ali pa od nje odstopa. Postopanje po 2. odst. 121. člena tako drugi pogodbeni stranki omogoča skrajšanje obdobja njene negotovosti. Navedena določba pa ima smisel le ob pogoju, da je dan tako poziv stečajnemu upravitelju, kot tudi primeren rok za izjavo o odstopu od pogodbe, ki mora poteči še pred iztekom trimesečnega roka iz 1. odst. 121. člena ZPPSL.
kaznivo dejanje neupravičene poizvodnje in prometa z mamili - ponarejanje listine
Obtoženec, ki je, kot to izhaja iz njegovega zagovora, bil prvi v kupeju vlaka, je imel dovolj časa, da je mamilo (zapakirano v kozmetični embalaži) skril pod sedež, saj sta šele dvajset minut po njegovem prihodu v kupe prišli ostali dve potnici. V povezavi z najdenimi mili v obtoženčevi prtljagi (ki se po proizvajalcu in državi porekla, ujemata z delom embalaže, v kateri je bilo skrito mamilo) ter nenazadnje tudi okoliščino, da je uporabljal ponarejen potni list (iz žigov v tem potnem listu pa izhaja, da po izstopnem žigu iz Peruja z dne 28.03.1996 navedeni potni list do obtoženčevega potovanja v Bukarešto ni bil uporabljen za prestop nobene meje), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil prav obtoženec eden izmed kurirjev, ki je mamilo prenašal na poti do kupca ter so zato pritožbene navedbe v zvezi s tem obtožencu očitanim kaznivim dejanjem neutemeljene. Prvi test mamila, ki so ga, kot to izhaja iz podatkov spisa, naredili cariniki, je pokazal, da je bilo najdeno mamilo kokain. Ta njihova ugotovitev je v nadaljnjem postopku bila potrjena tudi s strokovnim mnenjem laboratorija MNZ ter na glavni obravnavi zaslišanimi pričami, zato zgolj okoliščina, da je strokovno mnenje podal laboratorij MNZ, na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da gre za 1815,93 g kokaina, ne more vplivati.
Obdolženčeva dosedanja večkratna predkaznovanost za istovrstna kazniva dejanja, izreka kazenske sankcije - pogojne obsodbe ne opravičuje. Pri tem pa je obdolženec, ki je s prestajanja zadnje kazni bil pogojno odpuščen dne 31.12.1997, pogojni odpust pa mu je pretekel dne 30.1.1998, sedaj očitani mu kaznivi dejanji storil le nekaj mesecev zatem.
Prepričljivi so razlogi v izpodbijani sodbi, iz katerih je sodišče po izvedenem dokaznem postopku ocenilo, da ni dvoma, da je obtoženka v trgovini vzela stvari (oblačila in peno za lase) z namenom, da si jih protipravno prilasti; da pa ni dovolj dokazov za zaključek, da naj bi obtoženka zatem, z namenom, da ukradene stvari obdrži, zoper prodajalko uporabila silo. Obtoženka je z namenom tatvine v trgovini vzela stvari, jih odnesla iz trgovine ne da bi jih plačala ter zatem zunaj trgovine, ko jo je prodajalka prijela, slednjo brcala in ugriznila v roko. Pravilno je sodišče prve stopnje, ob kritični oceni izpovedbe prodajalke ocenilo, da ni dovolj dokazov za zaključek, da je obtoženka silo uporabila zato, da bi ukradene stvari obdržala, temveč zato, da bi prodajalki pobegnila. Obtoženka je prodajalki torbico skušala izročiti zato, da bi ji ušla, vendar pa je prodajalka, ki je obtoženko prijela in držala, hotela tako torbico kot obtoženko, ki se je med vsem dogajanjem držala za železno zaščitno ograjo.
zamuda roka za prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku
Izločitveni upnik z zamudo roka za prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku ne izgubi stvarne pravice, ki je pravni temelj izločitvene pravice. Vendar pa izgubi pravico prijaviti in uveljaviti izločitveni zahtevek v stečajnem postopku. Izločitveni upnik lahko v stečajnem postopku pridobi izvršilni naslov za uresničitev izločitvene pravice, če je izločitveno pravico prijavil v roku ter če je stečajni upravitelj izjavil, da jo prizna in je ni prerekal nobeden izmed upnikov.
ZPP (1977) člen 158, 158/1, 158, 158/1. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1.
stroški postopka - umik tožbe
Tožnik ni umaknil tožbe takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek, zato mora tožnik po določbi 1. odstavka 158. člena ZPP povrniti tožencu pravdne stroške.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 365, 365/2, 354, 354/2, 365, 365/2. ZOR člen 61, 61/2, 61, 61/2. ZDR člen 36f, 36f.
odpravnina - sporazum o odpovedi odpravnini - napaka volje - skrbnost
Pravica do odpravnine po 36. f členu ZDR ni neodtujljiva pravica in se ji delavec lahko odpove.
Delavec ne more uspešno izpodbijati sporazuma, s katerim se odpove pravici do odpravnine zaradi zmote v smislu 2. odstavka 61. člena ZOR, če pri podpisu sporazuma ni ravnal s potrebno skrbnostjo in se ni seznanil z določbami Zakona o delovnih razmerjih.
sodba na podlagi izostanka - utemeljenost tožbenega zahtevka
Listine o premalo izplačanih plačah glede na panožno kolektivno pogodbo, iz katerih naj bi izhajala tudi višina prikrajšanja ter navedbe o znižanju plače do 40 %, ne zadostujejo za sklepanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka, saj niti iz tožbenih navedb niti iz listin ni razvidno, ali razlike plač (ki jih tožnica vtožuje), predstavljajo razliko v bruto ali neto zneskih, zato ni mogoče izdati sodbe zaradi izostanka.
ZPP (1977) člen 380, 380-3, 380, 380-3. ZOR člen 103, 409, 410, 410/1, 103, 409, 410, 410/1. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 271, 272, 272/2, 272/2-3, 270, 270/1, 270/2, 271, 272, 272/2, 272/2-3.
verjetno izkazana terjatev - začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve avtomobila
Toženčev zapis na blagajniškem prejemku, da bo določenega dne tožniku prinesel denar, pri čemer je tudi naveden znesek 700.000,00 tolarjev, izkazuje verjetnost tožbenega zahtevka tožnika za plačilo tega zneska, ki naj bi izviral iz manjkov, povzročenih s strani toženca.
Ker je tožnik tudi dokazal nevarnost, da iztoženega zneska ne bo mogel izterjati, ker bo toženec ostal brez osebnih prejemkov (ker ne prihaja več v službo), so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero se tožencu prepoveduje odtujiti ali obremeniti osebni avtomobil.
1.O disciplinski odgovornosti delavca lahko odločajo le organi organizacije v kateri je delavec zaposlen, ne pa disciplinski organ povezane družbe, ki s podjetjem, v katerem je delavec zaposlen, tvori dejanski koncern oz. je 100% lastnik. Lastninsko pravna razmerja nimajo vpliva na delovnopravni status delavca. Dejstvo, da je o disciplinski odgovornosti delavca odločal nepristojni organ, predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 103. čl. ZDR.
2.Določbe 58. čl. ZTPDR niso neposredno uporabljive v disciplinskem postopku.
3.Kvalifikatorne okoliščine po 89. čl. ZDR morajo biti navedene v zahtevi za začetek disciplinskega postopka in ugotovljene v disciplinskem postopku po vsebini. Ne zadošča zgolj formalno sklicevanje na 89. čl. ZDR v sklepu o prenehanju delovnega razmerja brez navedbe dejanskih okoliščin, ki predstavljajo kvalifikatorni element.
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 368, 365, 365/2, 368. ZDR člen 36a, 36a-1, 36a, 36a-1.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - delovno mesto, ki ne ustreza strokovni izobrazbi delavca - soglasje delavca
Delodajalec je ravnal nezakonito, ker je delavki izdal odločbo o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežni delavki, pri tem pa ni upošteval določbe 1. alinee 36. a člena ZDR in delavki ni ponudil drugega delovnega mesta, ki ne ustreza njeni strokovni izobrazbi, temveč je na to delovno mesto zaposlil drugo delavko.
ZPP (1977) člen 154, 154/2, 154, 154/2. ZOR člen 154, 154/2, 200, 154, 154/2, 200.
objektivna odškodninska odgovornost - poškodba pri delu - nevarna stvar - delo pod zemljo
Ventilator, ki ni bil pritrjen na steni v skladu s pisnimi navodili proizvajalca, temveč na tleh in v razdalji 20 - 25 cm stran od stene tako, da je bil zadnji del ventilatorja dosegljiv s prosto roko, predstavlja nevarno stvar, za katero delodajalec objektivno odškodninsko odgovarja.
Delo v rudniku pri natovarjanju in raztovarjanju kamenja oz. rude, je nevarna dejavnost v smislu določbe 2. odst. 154. čl. ZOR.