Osnova za izračun odpravnine tožnika, ki mu je delovno razmerje prenehalo iz nujnih operativnih razlogov, je najmanj polovica povprečja neto plače zadnjih treh mesecev, ki jih je delavec dejansko prejel in jih izkazal s plačilnimi listi.
obseg zapuščine - skupno premoženje zakoncev - oporka - oporočno razpolaganje s skupnim premoženjem
Zapustnik z oporoko ne more razpolagati z deležem preživelega zakonca na skupnem premoženju. Če obstoji spor o višini deleža, se tak spor po prekinitvi zapuščinskega postopka rešuje v pravdi.
Dopustna je revizija zoper sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za obnovo postopka. Omejena je zgolj na vprašanje, ali je drugostopenjsko sodišče pravilno uporabilo določbe 421. člena ZPP, to je, ali je pravilno odločilo o tem, ali so razlogi za obnovo postopka podani ali ne.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 36, 36f, 36f/3, 36, 36f, 36f/3.
odpravnina - finančne težave delodajalca
Delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo iz nujnih operativnih razlogov, je upravičen do izplačila odpravnine po 36. f členu ZDR ne glede na finančne težave delodajalca, ker le-te ne vplivajo na njegovo obveznost do delavca.
ZPP (1977) člen 155, 155/1, 166, 166/1, 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-2, 365, 365/2, 368, 155, 155/1, 166, 166/1, 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-2, 365, 365/2, 368. ZDR člen 95, 95. ZTPDR člen 69, 69. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 147.
suspenz
Začasna odstranitev delavca ni zakonita, če zoper delavca predhodno ali vsaj istočasno ni bil uveden disciplinski postopek zaradi storitve hujše kršitve delovne obveznosti.
V okviru določb 23. člena ZDSS sodišče opravi preizkus zakonitosti disciplinskih sklepov delodajalca zgolj z vidika zakonitosti izrečenega disciplinskega ukrepa, saj le v posledici izrečenega disciplinskega ukrepa nastanejo delavcu pravno relevantne posledice, ki so tudi lahko predmet sodnega spora.
stroški postopka - uspeh v pravdi - napotitev na pravdo
Tožnik z vložitvijo tožbe za ugotovitev obstoja prerekane terjatve prevzame nase tveganje za izid postopka in se ne more kasneje zagovarjati na to, da sklep o napotitvi na pravdo ni bil v zadostni meri obrazložen, saj bi se lahko zoper tak sklep pritožil.
Obdolženčeva dosedanja večkratna predkaznovanost za istovrstna kazniva dejanja, izreka kazenske sankcije - pogojne obsodbe ne opravičuje. Pri tem pa je obdolženec, ki je s prestajanja zadnje kazni bil pogojno odpuščen dne 31.12.1997, pogojni odpust pa mu je pretekel dne 30.1.1998, sedaj očitani mu kaznivi dejanji storil le nekaj mesecev zatem.
kaznivo dejanje neupravičene poizvodnje in prometa z mamili - ponarejanje listine
Obtoženec, ki je, kot to izhaja iz njegovega zagovora, bil prvi v kupeju vlaka, je imel dovolj časa, da je mamilo (zapakirano v kozmetični embalaži) skril pod sedež, saj sta šele dvajset minut po njegovem prihodu v kupe prišli ostali dve potnici. V povezavi z najdenimi mili v obtoženčevi prtljagi (ki se po proizvajalcu in državi porekla, ujemata z delom embalaže, v kateri je bilo skrito mamilo) ter nenazadnje tudi okoliščino, da je uporabljal ponarejen potni list (iz žigov v tem potnem listu pa izhaja, da po izstopnem žigu iz Peruja z dne 28.03.1996 navedeni potni list do obtoženčevega potovanja v Bukarešto ni bil uporabljen za prestop nobene meje), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil prav obtoženec eden izmed kurirjev, ki je mamilo prenašal na poti do kupca ter so zato pritožbene navedbe v zvezi s tem obtožencu očitanim kaznivim dejanjem neutemeljene. Prvi test mamila, ki so ga, kot to izhaja iz podatkov spisa, naredili cariniki, je pokazal, da je bilo najdeno mamilo kokain. Ta njihova ugotovitev je v nadaljnjem postopku bila potrjena tudi s strokovnim mnenjem laboratorija MNZ ter na glavni obravnavi zaslišanimi pričami, zato zgolj okoliščina, da je strokovno mnenje podal laboratorij MNZ, na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da gre za 1815,93 g kokaina, ne more vplivati.
Prepričljivi so razlogi v izpodbijani sodbi, iz katerih je sodišče po izvedenem dokaznem postopku ocenilo, da ni dvoma, da je obtoženka v trgovini vzela stvari (oblačila in peno za lase) z namenom, da si jih protipravno prilasti; da pa ni dovolj dokazov za zaključek, da naj bi obtoženka zatem, z namenom, da ukradene stvari obdrži, zoper prodajalko uporabila silo. Obtoženka je z namenom tatvine v trgovini vzela stvari, jih odnesla iz trgovine ne da bi jih plačala ter zatem zunaj trgovine, ko jo je prodajalka prijela, slednjo brcala in ugriznila v roko. Pravilno je sodišče prve stopnje, ob kritični oceni izpovedbe prodajalke ocenilo, da ni dovolj dokazov za zaključek, da je obtoženka silo uporabila zato, da bi ukradene stvari obdržala, temveč zato, da bi prodajalki pobegnila. Obtoženka je prodajalki torbico skušala izročiti zato, da bi ji ušla, vendar pa je prodajalka, ki je obtoženko prijela in držala, hotela tako torbico kot obtoženko, ki se je med vsem dogajanjem držala za železno zaščitno ograjo.
ZOR člen 77/3, 77/3. ZPPSL člen 121, 121/1, 121/2, 137, 137/2, 137/2-1, 137/8, 121, 121/1, 121/2, 137, 137/2, 137/2-1, 137/8.
odstop od pogodbe - rok za odstop od pogodbe - prijava terjatve v stečajnem postopku
Pred iztekom roka iz 1. odst. 121. člena ZPPSL lahko druga pogodbena stranka od stečajnega upravitelja zahteva, da se v primernem roku izjavi, ali namerava pogodbo obdržati v veljavi, ali pa od nje odstopa. Postopanje po 2. odst. 121. člena tako drugi pogodbeni stranki omogoča skrajšanje obdobja njene negotovosti. Navedena določba pa ima smisel le ob pogoju, da je dan tako poziv stečajnemu upravitelju, kot tudi primeren rok za izjavo o odstopu od pogodbe, ki mora poteči še pred iztekom trimesečnega roka iz 1. odst. 121. člena ZPPSL.
zamuda roka za prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku
Izločitveni upnik z zamudo roka za prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku ne izgubi stvarne pravice, ki je pravni temelj izločitvene pravice. Vendar pa izgubi pravico prijaviti in uveljaviti izločitveni zahtevek v stečajnem postopku. Izločitveni upnik lahko v stečajnem postopku pridobi izvršilni naslov za uresničitev izločitvene pravice, če je izločitveno pravico prijavil v roku ter če je stečajni upravitelj izjavil, da jo prizna in je ni prerekal nobeden izmed upnikov.
Delavki ni zakonito prenehalo delovno razmerje na podlagi odpovedi, saj je bilo ugotovljeno, da je podpis na odpovedi identičen s tistim na pogodbi o zaposlitvi, (splošno) znano dejstvo pa je, da podpis ni nikoli povsem identičen, razen če je preslikan oz. ponarejen ...
Začasne odredbe so sredstva zavarovanja, zato z njimi praviloma ni mogoče nalagati ravnanje, ki pomeni že delno izpolnitev tožbenega zahtevka in zato začasna odredba ne sme biti takšna, da po svoji vsebini pomeni že samo odločitev o glavni stvari.
sodba na podlagi izostanka - utemeljenost tožbenega zahtevka
Listine o premalo izplačanih plačah glede na panožno kolektivno pogodbo, iz katerih naj bi izhajala tudi višina prikrajšanja ter navedbe o znižanju plače do 40 %, ne zadostujejo za sklepanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka, saj niti iz tožbenih navedb niti iz listin ni razvidno, ali razlike plač (ki jih tožnica vtožuje), predstavljajo razliko v bruto ali neto zneskih, zato ni mogoče izdati sodbe zaradi izostanka.
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 368, 365, 365/2, 368. ZDR člen 36a, 36a-1, 36a, 36a-1.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - delovno mesto, ki ne ustreza strokovni izobrazbi delavca - soglasje delavca
Delodajalec je ravnal nezakonito, ker je delavki izdal odločbo o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežni delavki, pri tem pa ni upošteval določbe 1. alinee 36. a člena ZDR in delavki ni ponudil drugega delovnega mesta, ki ne ustreza njeni strokovni izobrazbi, temveč je na to delovno mesto zaposlil drugo delavko.
prerekanje terjatev v stečajnem postopku - napotitev na pravdo
Prijavljena terjatev v stečajnem postopku velja za ugotovljeno, če jo prizna stečajni upravitelj in je ne prereka nobeden izmed upnikov, zato dejstvo, da je terjatev priznal le stečajni upravitelj, upnik - tožnik pa jo je prerekal, v ničemer ne vpliva na pravni interes upnika, da v pravdi zahteva ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, na katero ga je napotilo stečajno sodišče.
1.O disciplinski odgovornosti delavca lahko odločajo le organi organizacije v kateri je delavec zaposlen, ne pa disciplinski organ povezane družbe, ki s podjetjem, v katerem je delavec zaposlen, tvori dejanski koncern oz. je 100% lastnik. Lastninsko pravna razmerja nimajo vpliva na delovnopravni status delavca. Dejstvo, da je o disciplinski odgovornosti delavca odločal nepristojni organ, predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 103. čl. ZDR.
2.Določbe 58. čl. ZTPDR niso neposredno uporabljive v disciplinskem postopku.
3.Kvalifikatorne okoliščine po 89. čl. ZDR morajo biti navedene v zahtevi za začetek disciplinskega postopka in ugotovljene v disciplinskem postopku po vsebini. Ne zadošča zgolj formalno sklicevanje na 89. čl. ZDR v sklepu o prenehanju delovnega razmerja brez navedbe dejanskih okoliščin, ki predstavljajo kvalifikatorni element.