ZPP (1977) člen 73, 73/2, 354, 354/2, 73, 73/2, 354, 354/2. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 42, 42.
prenehanje delovnega razmerja pri obrtniku
Po določbi 42. člena Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur.list RS, št.26/91), lahko zasebni delodajalec odpusti delavca z dela brez poprejšnje odpovedi le, če ga zaloti pri storitvi kaznivega dejanja na delu ali v zvezi z delom, ki se preganja po uradni dolžnosti in če o tem istočasno obvesti pristojnega državnega tožilca.
ZPP (1977) člen 333, 333/2, 333, 333/2. ZIZ člen 15, 15.
pravnomočnost sklepa - začasna odredba
Pravnomočnost v (objektivnih) mejah, na katere se nanaša odločitev sodišča prve stopnje (v postopku zavarovanja terjatve z začasno odredbo je to sklep), preprečuje ponovno vodenje postopka zavarovanja terjatve po istem predlogu za začasno odredbo, pri čemer se objektivne meje pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje nanašajo na tisto dejansko (in pravno) stanje, kot je bilo ugotovljeno ob odločitvi o predlogu začasne odredbe (v konkretnem primeru: ob njegovi zavrnitvi).
ZPP (1977) člen 369, 370, 369, 370. ZTPDR člen 69, 69/1, 72, 72/1, 72/2, 69, 69/1, 72, 72/1, 72/2.
razveljavitev sklepov disciplinskih organov - vezanost sodišča na postavljeni zahtevek
Čeprav delavec tožbenega zahtevka na razveljavitev sklepa disciplinske komisije ne postavi, ampak nepravilno zahteva le razveljavitev dokončnega sklepa drugostopenjskega organa in tudi tekom postopka ne popravi pomanjkljivega tožbenega zahtevka, mora sodišče, ki v tovrstnih sporih na tožbeni zahtevek delavca ni vezano, odločiti o zakonitosti obeh sklepov disciplinskih organov, ker le oba skupaj tvorita celovito (dokončno) odločitev o disciplinski odgovornosti delavca in o disciplinskem ukrepu.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 368, 353, 353/1, 368. ZOR člen 436, 446, 451, 436, 446, 451.
plača - prikrajšanje - pasivna legitimacija - odstop terjatve - prevzem dolga - pristop k dolgu
Delodajalec (d.o.o. v stečaju) ni pasivno legitimiran v sporu zaradi plačila prikrajšanja pri plači za obdobje delavčeve zaposlitve pri drugem delodajalcu, t.j. v delniški družbi materi, če med delodajalcema ni pravnega nasledstva oziroma če med njima ni prišlo do odstopa oziroma prevzema terjatev iz naslova prikrajšanja pri plačah delavcev.
1. Delodajalec je ravnal nezakonito, ko ni upošteval določbe 1. odst.
13. čl. SKPG, po kateri se pri določanju presežnih delavcev uvrstijo v isto kategorijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno razporediti v skladu z zakonom. To določbo je treba uporabiti tudi v primeru ukinitve delovnega mesta z enim izvajalcem, kot je bilo to v konkretnem primeru, zaradi česar bi moral delodajalec pri določitvi trajno presežnih delavcev med seboj primerjati tožnika in drugo delavko, ki ju je mogoče medsebojno razporejati.
2. Ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, če direktor oz. poslovodni organ izda delavcu odločbo o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu. Gre namreč za izvedbo (pravilno) sprejetega programa trajno presežnih delavcev, v katerem je bil tožnik tudi poimensko določen za presežnega delavca.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/1, 365/2, 373, 374, 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/1, 365/2, 373, 374. ZDR člen 48, 49, 48, 49. Kolektivna pogodba med delavci in podjetji drobnega gospodarstva člen 40, 40-1, 40, 40-1.
regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - plačilo nadur
1. Regres za letni dopust je vezan na pravico delavca do dopusta in ne na njegovo dejansko izrabo, zato delavcu pripada regres, čeprav ni izrabil letnega dopusta.
2. Delavka je večkrat zaprosila za koriščenje letnega dopusta, ki pa ji ga delodajalec ni odobril, zato ji pripada odškodnina za neizkoriščen dopust.
3. Sodišče prizna delavki plačilo nadur tudi v primeru, ko delavka ne uspe dokazati točnega števila nadur, če je evidentno, da je delavka opravila mnogo več ur preko polnega delovnega časa kot to dopušča 2. odst. 50. čl. ZDR, vendar pa največ po 8 ur na teden, 20 ur na mesec oz. 180 ur na leto.
ZZZPB člen 45a, 54, 54a, 45a, 54, 54a. ZPP (1977) člen 166, 368, 166, 368.
prenehanje delovnega razmerja
Do novele ZZZPB ( Ur.l. RS št. 69/98 ) je bil v primeru razveljavitve sklepa o prenehanju delovnega razmerja delavec zavezan k vračilu denarnega nadomestila za čas brezposelnosti Zavodu za zaposlovanje, po noveli pa zavod zahteva povračilo škode od delodajalca, če sodišče ugotovi s pravnomočno sodbo, da je bilo prenehanje delovnega razmerja nezakonito.
Delavka ni storila hujše kršitve zlorabe bolniškega staleža, ki jo stori delavec, če se med bolniškim staležem na zdravi po navodilih zdravnika ali če kako drugače zavlačuje z zdravljenjem, ker ni napravila ničesar, kar bi bilo v nasprotju z zdravnikovimi navodili, saj je po njegovem priporočilu spremenila bivalno okolje zaradi astmatičnega obolenja.
ZPP (1977) člen 264, 354, 354/2, 354/2-13, 264, 354, 354/2, 354/2-13. ZOR člen 100, 100. ZDR člen 36, 36f, 36e, 36f/2, 100, 100/1, 100/1-2, 36, 36f, 36e, 36f/2, 100, 100/1, 100/1-2.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - napaka volje - zmota
Zaslišanje stranke je po določbi 264. čl. ZPP fakultativne, ne pa obligatorne narave, zato ni podana relativna kršitev določb pravdnega postopka, če sodišče prve stopnje tožnic ni zaslišalo. Tožene stranke niso navajale takšnih dejstev, zaradi katerih bi bilo potrebno zaslišanje tožečih strank glede vprašanja opravičljive oz. neopravičljive zmote.
odpravnina - priznana terjatev v stečajnem postopku - ugotovitvena tožba
Priznanje terjatve v stečajnem postopku s strani stečajnega upravitelja pomeni, da bo terjatev v stečajnem postopku poravnana; s tem dejanjem stečajnega upravitelja za upnika odpade pravni interes za ugotovitveno tožbo, zato se tožba zavrže.
V individualnem delovnem sporu, v katerem je tožen delodajalec v stečaju, ni dopustna dajatvena tožba, ampak le tožba na ugotovitev obstoja terjatve na podlagi napotitvenega sklepa stečajnega senata na podlagi 144.člena ZPPSL.
ZPP (1977) člen 154, 353, 354, 368, 154, 353, 354, 368. ZOR člen 71, 71.
sodna poravnava - akontacija odškodnine
Akontacija odškodnine za poškodbo pri delu, ki sta jo pravdni stranki označili kot "odrečna izjava", pomeni le del odškodnine in predstavlja le določen denarni znesek, ki ga je treba upoštevati pri določitvi končnega zneska odškodnine. Izplačani znesek akontacije je potrebno revalorizirati in ošteti od celotne odškodnine.
Tožniku je bila po prej veljavni pokojninski in invalidski zakonodaji priznana le spremenjena delovna zmožnost, kar pa ni predstavljalo III. kategorije invalidnosti, zato tožniku ni mogoče priznati pravice do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu, ker ta pravica pripada izključno invalidom II. ali III. kategorije invalidnosti po določbah ZPIZ.
obseg zapuščine - skupno premoženje zakoncev - oporka - oporočno razpolaganje s skupnim premoženjem
Zapustnik z oporoko ne more razpolagati z deležem preživelega zakonca na skupnem premoženju. Če obstoji spor o višini deleža, se tak spor po prekinitvi zapuščinskega postopka rešuje v pravdi.
odpravnina - prenehanje delovnega razmerja zaradi prisilne poravnave
Delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi takšne metode finančne reorganizacije v postopku prisilne poravnave, nimajo pravice do enake odpravnine kot tisti delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov po ZDR, ker ZPPSL ne predvideva odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja v postopku prisilne poravnave.
Če je bila kot ena od metod finančne reorganizacije predvideno zmanjšanje števila pri delodajalcu zaposlenih delavcev, je lahko prenehalo delovno razmerje tudi delavcem - invalidom, ki so sicer varovani z določbami 36.d člena ZDR, vendar le v primeru, če je sklep o potrditvi prisilne poravnave postal pravnomočen do dneva objave odločbe Ustavnega sodišča RS V/I-114/95 z dne 7.12.1995 (Ur. l. RS, št. 8/96), s katero je Ustavno sodišče RS zadržalo izvajanje določb 51. člena ZPPSL.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 36, 36f, 36f/3, 36, 36f, 36f/3.
odpravnina - finančne težave delodajalca
Delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo iz nujnih operativnih razlogov, je upravičen do izplačila odpravnine po 36. f členu ZDR ne glede na finančne težave delodajalca, ker le-te ne vplivajo na njegovo obveznost do delavca.
Dopustna je revizija zoper sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za obnovo postopka. Omejena je zgolj na vprašanje, ali je drugostopenjsko sodišče pravilno uporabilo določbe 421. člena ZPP, to je, ali je pravilno odločilo o tem, ali so razlogi za obnovo postopka podani ali ne.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZDR člen 89, 89. UZITUL člen 4, 4/1, 4, 4/1.
disciplinski postopek - ukrep prenehanja delovnega razmerja - zahteva za uvedbo disciplinskega postopka - opis dejanja
V zahtevi za začetek disciplinskega postopka mora biti določno in jasno opredeljeno delavčevo ravnanje, s katerim naj bi storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, vključno z navedbo nevarnosti nastanka večje škode v smislu določb 89. čl. ZDR, sicer ni dopustno delavcu izreči ukrepa prenehanja delovnega razmerja zaradi nevarnosti povzročitve večje škode s storitvijo ali opustitvijo dejanja.
V okviru določb 23. člena ZDSS sodišče opravi preizkus zakonitosti disciplinskih sklepov delodajalca zgolj z vidika zakonitosti izrečenega disciplinskega ukrepa, saj le v posledici izrečenega disciplinskega ukrepa nastanejo delavcu pravno relevantne posledice, ki so tudi lahko predmet sodnega spora.