Potrebni izdatki oškodovančevega pooblaščenca so tudi izdatki za prevozne stroške, ki so priglašeni v skladu z določbo tretjega odstavka 14. člena Odvetniške tarife, in za odsotnost v času potovanja od kraja sedeža njegove pisarne do prvostopnega sodišča in nazaj. Upoštevati je potrebno pravico oškodovanca, da si prosto izbere pooblaščenca, ki mu zaupa.
Delavcu mora biti priznana invalidnost po odločbi pristojnega zavoda pred dokončno opredelitvijo za presežnega delavca, zato ne zadostuje zgolj spremenjena delovna zmožnost za pridobitev lastnosti varovane osebe v smislu določbe 36d. člena ZDR.
Ustava RS člen 225, 225/1, 225/4. ZKP člen 210, 210/1. ZDR člen 88, 89, 100, 100/1, 100/1-13.
prenehanje delovnega razmerja zaradi disciplinskega ukrepa - dokaz pribavljen z nezakonito preiskavo - in dubio pro reo
Z nezakonito opravljeno preiskavo pridobljeni dokaz ni mogoče uporabiti v postopku za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti.
Kršitev delovne obveznosti mora biti ugotovljena z gotovostjo, sicer je v dvomu potrebno odločiti v korist obdolženega delavca (in favorem defensionis).
Pri izračunavanju nagrade za tehnično izboljšavo, aplicirano v proizvodnem procesu, je potrebno kot osnovo upoštevati racionalizacijske efekte in denarno terjatev odmeriti po metodologiji ugotavljanja koristi zaradi zmanjšanja stroškov oz. povečanja prihrankov v proizvodnji, ne pa komercialnih efektov v povečanju dohodka, ki je praviloma direktna posledica prodaje proizvodov. Pri izračunu se je prvostopenjsko sodišče pravilno oprlo na ustrezne določbe pravilnika oz. akta delodajalca in na izvedeniško mnenje.
sprememba tožene stranke - pravno nasledstvo - sprememba tožbe
Kadar je podana pravna kontinuiteta v pravni osebnosti stranke, sprememba firme zaradi preoblikovanja iz ene v drugo pravno obliko organiziranosti ni ovira za nadaljevanje postopka s stranko, kot je bila poimenovana ob vložitvi tožbe.
Če je sprememba firme po vložitvi tožbe posledica spremembe v pravni osebnosti stranke (pripojitev, stečaj, likvidacija), se postopek v individualnih delovnih sporih že ex lege prekine.
Dokazi, ki jih je tožena stranka predlagala v prejšnjem postopku in tisti, s katerimi je razpolagala, pa jih ni predložila sodišču, niso novi dokazi, na podlagi katerih bi sodišče lahko dovolilo obnovo postopka po 9. točki 421.člena ZPP.
Ker tožnik v ocenjevalnem obdobju ni bil v službi in v tem obdobju ni bilo možno zanj upoštevati kriterija delovne uspešnosti, je potrebno v postopku reševanja presežnih delavcev upoštevati povprečne ocene njegove delovne uspešnosti, ki so bile podane za potrebe nagrajevanja pri delu v času, ko je pred nastankom spora pri toženi stranki še redno delal.
ZPP (1977) člen 193, 288, 288/2, 380, 380-3, 193, 288, 288/2, 380, 380-3. ZPPSL člen 127, 139, 127, 139.
ugotovitvena tožba - pravni interes
Ker stečajni senat zaradi vložitve tožbe oz. opredelitve zahtevka po višini po izteku 8-dnevnega roka iz 127. člena takrat veljavnega ZPPSL (Ur. l. SFRJ, št. 84/89) ob sprejemu sklepa o glavni razdelitvi ni rezerviral sredstev za tožnikovo še vedno sporno terjatev, le-ta v stečaju ne more biti več poplačana. Zato tožnik ne izkazuje pravovarstvenega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe in vodenja postopka po njej.
Če gre za terjatev, ki je nastala po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko, se lahko zahteva poplačilo te terjatve z dajatveno tožbo ne glede na roke za uveljavljanje prerekanih terjatev, vse dokler stečajni postopek nad toženo stranko ni zaključen oz. dokler še obstaja stečajna (razdelitvena) masa.
Iz opisa obdolženki očitanega kaznivega dejanja izhajajo znaki dokončanega kaznivega dejanja ponarejanja listin (saj je obdolženka s predložitvijo ponarejenega šolskega spričevala, ponarejeno listino uporabila kot pravo). Vendar pa tega kaznivega dejanja obdolženka sploh ni bila obtožena; niti ni tega moč upoštevati kot obteževalno okoliščino pri izreku kazni, kot to v pritožbi predlaga državni tožilec. Sprememba pravne opredelitve dejanja v tej smeri (kar sicer s pritožbo niti ni bilo uveljavljano) pa bi bila v škodo obdolženke, ki se ji po opisu sedaj očitanega kaznivega dejanja overitve lažne vsebine v izreku sodbe sodišča prve stopnje, očita le poskus kaznivega dejanja (ne pa dokončano kaznivo dejanje).
Tudi po oceni sodišča druge stopnje do sedaj izvedeni postopek potrjuje utemeljenost suma, da je obdolženec oškodovanca udaril in ga s tem hudo telesno poškodoval. Iz zagovora obdolženca, ki sicer zanika, da bi oškodovanca udaril, izhaja, da je skupaj z neznancem bil v bolnici, kjer je hotel obiskati očeta, kar pa mu medicinska sestra ni pustila. Zato je med njima prišlo do prepira, v katerem je tudi razbil telefon; kdo pa je udaril zdravnika pa ni videl. Prav okoliščina, da je na obisk k hospitaliziranemu očetu kritičnega dne hotel prav obdolženec (in ne neznanec, ki naj bi ga v bolnico pripeljal), pa tudi po oceni sodišča druge stopnje utemeljuje sum, da je zdravnika udaril prav obdolženec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VSL43922
ZPP (1977) člen 16, 354, 354/2, 354/2-3, 16, 354, 354/2, 354/2-3. ZOR člen 156, 156/1, 156, 156/1. ZGO člen 91, 91.
prepoved posega - nevarnost - upravna pristojnost
Tožbeni zahtevek za prepoved gradnje do izdaje gradbenega dovoljenja ni usmerjen zoper škodno nevarnost. Ustavitev gradnje je stvar gradbene inšpekcije.
ZGD člen 29, 30, 29, 30. ZSReg člen 4, 4-3, 4, 4-3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 26, 26-2, 28, 26, 26-2, 28.
vpis spremembe naslova družbe v sodni register
Sedež družbe je zgolj kraj, kjer družba opravlja dejavnost oz. se pretežno vodijo njeni posli, čeprav se v sodni register vpisuje tudi naslov družbe (ulica in hišna številka), ki pa ni sestavni del sedeža družbe. Zato za vpis spremembe naslova družbe ni potrebno predložiti sklepa skupščine o spremembi sedeža, sprejetega po pravilih o spremembi družbene pogodbe v notarski obliki.
1. Delodajalec je ravnal nezakonito, ko ni upošteval določbe 1. odst.
13. čl. SKPG, po kateri se pri določanju presežnih delavcev uvrstijo v isto kategorijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno razporediti v skladu z zakonom. To določbo je treba uporabiti tudi v primeru ukinitve delovnega mesta z enim izvajalcem, kot je bilo to v konkretnem primeru, zaradi česar bi moral delodajalec pri določitvi trajno presežnih delavcev med seboj primerjati tožnika in drugo delavko, ki ju je mogoče medsebojno razporejati.
2. Ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, če direktor oz. poslovodni organ izda delavcu odločbo o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu. Gre namreč za izvedbo (pravilno) sprejetega programa trajno presežnih delavcev, v katerem je bil tožnik tudi poimensko določen za presežnega delavca.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 368, 353, 353/1, 368. ZOR člen 436, 446, 451, 436, 446, 451.
plača - prikrajšanje - pasivna legitimacija - odstop terjatve - prevzem dolga - pristop k dolgu
Delodajalec (d.o.o. v stečaju) ni pasivno legitimiran v sporu zaradi plačila prikrajšanja pri plači za obdobje delavčeve zaposlitve pri drugem delodajalcu, t.j. v delniški družbi materi, če med delodajalcema ni pravnega nasledstva oziroma če med njima ni prišlo do odstopa oziroma prevzema terjatev iz naslova prikrajšanja pri plačah delavcev.
ZZZPB člen 45a, 54, 54a, 45a, 54, 54a. ZPP (1977) člen 166, 368, 166, 368.
prenehanje delovnega razmerja
Do novele ZZZPB ( Ur.l. RS št. 69/98 ) je bil v primeru razveljavitve sklepa o prenehanju delovnega razmerja delavec zavezan k vračilu denarnega nadomestila za čas brezposelnosti Zavodu za zaposlovanje, po noveli pa zavod zahteva povračilo škode od delodajalca, če sodišče ugotovi s pravnomočno sodbo, da je bilo prenehanje delovnega razmerja nezakonito.
ZPP (1977) člen 192, 303, 353/1-1, 354, 354/2. ZDSS člen 18. ZOR člen 173, 174, 200, 200/1, 200/2.
opredeljenost tožbenega zahtevka - statusne spremembe - pravno nasledstvo - subjektivna sprememba tožbe - povrnitev negmotne škode - odškodnina - nesreča pri delu
Pri opredelitvi pravnega naslednika ne gre za drugo stranko, zato ni mogoče govoriti v takem primeru o subjektivni spremembi tožbe v smislu določbe 192. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 369, 370, 369, 370. ZTPDR člen 69, 69/1, 72, 72/1, 72/2, 69, 69/1, 72, 72/1, 72/2.
razveljavitev sklepov disciplinskih organov - vezanost sodišča na postavljeni zahtevek
Čeprav delavec tožbenega zahtevka na razveljavitev sklepa disciplinske komisije ne postavi, ampak nepravilno zahteva le razveljavitev dokončnega sklepa drugostopenjskega organa in tudi tekom postopka ne popravi pomanjkljivega tožbenega zahtevka, mora sodišče, ki v tovrstnih sporih na tožbeni zahtevek delavca ni vezano, odločiti o zakonitosti obeh sklepov disciplinskih organov, ker le oba skupaj tvorita celovito (dokončno) odločitev o disciplinski odgovornosti delavca in o disciplinskem ukrepu.
ZPP (1977) člen 264, 354, 354/2, 354/2-13, 264, 354, 354/2, 354/2-13. ZOR člen 100, 100. ZDR člen 36, 36f, 36e, 36f/2, 100, 100/1, 100/1-2, 36, 36f, 36e, 36f/2, 100, 100/1, 100/1-2.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - napaka volje - zmota
Zaslišanje stranke je po določbi 264. čl. ZPP fakultativne, ne pa obligatorne narave, zato ni podana relativna kršitev določb pravdnega postopka, če sodišče prve stopnje tožnic ni zaslišalo. Tožene stranke niso navajale takšnih dejstev, zaradi katerih bi bilo potrebno zaslišanje tožečih strank glede vprašanja opravičljive oz. neopravičljive zmote.
ZPP (1977) člen 73, 73/2, 354, 354/2, 73, 73/2, 354, 354/2. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 42, 42.
prenehanje delovnega razmerja pri obrtniku
Po določbi 42. člena Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur.list RS, št.26/91), lahko zasebni delodajalec odpusti delavca z dela brez poprejšnje odpovedi le, če ga zaloti pri storitvi kaznivega dejanja na delu ali v zvezi z delom, ki se preganja po uradni dolžnosti in če o tem istočasno obvesti pristojnega državnega tožilca.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - odpoved pravici do plačila premalo izplačanih plač - napaka volje - zmota - ničnost - izpodbojnost
Določba sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, po kateri pogodbena stranka soglaša, da so poravnane vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ni nična, ker ne nasprotuje ustavnim načelom niti prisilnim predpisom ali morali, lahko pa bi bila izpodbojna zaradi napak volje.