tožba na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - izpodbojnost
Ker niso bile ugotovljene kakšne okoliščine na strani izročevalcev, to je tožnice in njenega moža, zaradi katerih bi bila lahko sporna pogodba izpodbojna v smislu 111. člena ZOR, ni bila podana podlaga za razveljavitev navedene pogodbe. Ker sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da toženca v pretežnem delu izpolnjujeta s pogodbo o dosmrtnem preživljanju prevzete obveznosti, sta utemeljeno, to je materialnopravno pravilno odločili, ko sta zavrnili zahtevek za razvezo pogodbe (120. člen ZD).
vračunavanje izpolnitve - vračunavanje obresti in stroškov
Tristotrinajsti člen ZOR daje upniku izključno upravičenje, da odloči, katere terjatve iz omenjene zakonske določbe bo pokril z dolžnikovim plačilom, s katerim ne more v celoti pokriti stroškov, obresti in glavnice. Tega njegovega upravičenja ne more izključiti dolžnik z izjavo, da z delnim plačilom odplačuje glavni dolg (ne pa tudi stroškov in obresti).
ZPP (1977) člen 95, 95/1-4, 138, 138/1, 499, 499/2.
postopek v gospodarskih sporih - fikcija umika tožbe
Samo okoliščina, da zaradi sočasnega razpisa drugih obravnav pooblaščenka ni mogla pristopiti na naroke, razpisane v sporu, za tožečo stranko ni opravičljiv razlog, da se vabilom nanje ni odzvala. Če na dva zaporedna naroka, na katera ni pristopila tožeča stranka, tudi tožena stranka ni pristopila, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila.
razrešitev direktorja uprave v sestavi ministrstva - predlog ministra - odločanje brez spisov
Sodišče ni moglo odločiti o zakonitosti razrešitvene odločbe ob dejstvu, da tožena stranka (Vlada RS), kljub dvakratnemu pozivu, sodišču ni poslala upravnih spisov in je sodišče po 4. odstavku 36. člena ZUS odločalo brez spisov, saj sodišče ni imelo zanesljive opore za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe samo na podlagi njene obrazložitve.
Če ob reševanju tožbe sodišče prve stopnje ugotovi take bistvene kršitve, ki so opredeljene v 2. točki 25. člena ZUS, mora po 3. točki 1. odstavka 60. člena ZUS tožbi ugoditi in odpraviti izpodbijani upravni akt in zadevo vrniti v ponoven postopek.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-5, 100/1-6. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela
Revidentka za izostanek ni imela soglasja delodajalca (dejansko stanje) in da je bil zato njen izostanek neopravičen, bi lahko na izrek disciplinske sankcije (obvezen izrek prenehanja delovnega razmerja) vplivale le še okoliščine, zaradi katerih bi lahko bila izvršitev disciplinskega ukrepa pogojno odložena (20. člen pravilnika).
ZTPDR člen 75, 75/1-2. ZDR (1990) člen 100, 100/1-2. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja - posebna obličnost
V 2. točki 1. odstavka 75. člena ZTPDR oziroma 2. točki 1. odstavka 100. člena ZDR je določena posebna oblika (forma) sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, katerega zunanji izraz je pisni sporazum. Pogoj za njegovo veljavnost je z zakonom predpisana posebna obličnost. Način prenehanja delovnega razmerja po 2. točki 1.
odstavka 100. člena ZDR ima pravni učinek samo, če je dogovorjen v pismeni obliki.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-6, 125. ZTPDR člen 80, 80/1. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje obratovalnice zasebnega delodajalca - neupravičena odsotnost z dela - disciplinski postopek - varstvo pravic delavcev - pravica do ugovora
Tožena stranka od tožnika ni zahtevala, da 15.10.1995 prične opravljati delo v K., temveč je v svojem prvem sklepu tožena stranka celo zapisala, da njegova razporeditev na delo v lokal v K. ni mogoča, zato je njeno navajanje, da bi moral tožnik po 15.10.1995 opravljati delo v enoti v K., neutemeljeno. Tožena stranka v reviziji navaja, da je tožniku delovno razmerje dejansko prenehalo zaradi prenehanja obratovalnice in bi moral tožnik do dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja iz tega razloga še prihajati na delo, obenem pa protislovno zatrjuje, da je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi neupravičenih izostankov. Ob teh vsebinskih razlogih, zaradi katerih sklepa prve in druge stopnje tožene stranke nista zakonita, pa revizijsko sodišče ugotavlja, da so pravilne ugotovitve sodišča druge stopnje o tem, da je sklep organa druge stopnje nezakonit tudi iz formalnih razlogov. Kot je bilo ugotovljeno v sodnem postopku, organ druge stopnje pri obravnavanju tožnikovega ugovora ni odločal o tožnikovem zahtevku, temveč je odločal o povsem drugem vprašanju ter v zvezi s tem uporabil povsem druge pravne temelje. O teh vprašanjih je odločal prvič, zato bi moral imeti tožnik pravico do ugovora zoper to odločitev. Ta pravica mu je bila odvzeta, s tem pa so bili kršeni prisilni predpisi 80. člena ZTPDR.
delovno razmerje pri delodajalcih - plače in drugi prejemki - revizija - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije
Po določilih 2. odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, na izročitev stvari ali izvršitev kake druge dajatve, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 80.000,00 SIT. V tej zadevi ne gre za spor o pravici tožnice do nadomestila plače, temveč gre za spor o višini nadomestila, to je, za spor o denarni terjatvi tožnice, pri čemer vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša 24.269,20 SIT. S tem ni izpolnjen pogoj iz 382. člena ZPP, zato je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo, ker tega v mejah svojih pravic ni storilo že sodišče prve stopnje (392. člen ZPP).
ZTPDR člen 58, 58/1, 58/1-2. ZDR (1990) člen 88. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičeno razpolaganje z družbenimi sredstvi
Izvršitveno dejanje disciplinske kršitve, opredeljene kot nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi ni trajna prilastitev stvari, temveč, da si jo je tožnik začasno prilastil s tem, da jo je odpeljal iz skladišča in jo skrival pred komisijo, namesto, da bi ji jo izročil. Pri tem njegov motiv, način in čas razpolage nista pravno pomembna, niti ni relevantno dejstvo, da je stroj potem, ko je tožena stranka prijavila dejanje policiji, tožnik vrnil.
URS člen 155. SKPG člen 12, 12-3. ZDR (1990) člen 112.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov - pravilnik o kriterijih za ugotavljanje presežnih delavcev - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Seznam presežnih delavcev je bil sprejet 21.6.1991, 6.6.1991, torej že pred sprejetjem seznama, pa je bil sprejet pravilnik, ki je urejal kriterije za ugotavljanje presežnih delavcev. Revident zatrjuje, da ta pravilnik ne bi smel biti uporabljen, ker je uredil kriterije, ki so upoštevali delovno uspešnost delavcev, kakršna je bila pred uveljavitvijo pravilnika, torej ima pravilnik retroaktivne učinke. To revidentovo sklepanje pa je z vidika uporabe materialnega prava zmotno. Pravilnik tožene stranke je pravni vir avtonomnega prava, zato zanj velja ustavna prepoved povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave RS). Povratna veljava pravnega vira pomeni, da gre za poseg v obstoječa, v preteklosti že urejena pravna razmerja, ne pomeni pa, da pravni vir ne more pri urejanju pravnih razmerij v prihodnosti upoštevati preteklih dejstev. Pravilnik o kriterijih za ugotavljanje presežnih delavcev tožene stranke je bil sprejet pred dejanskim ugotavljanjem presežkov. Kot prvi kriterij je določil delovno uspešnost delavcev, kar je bilo v skladu s 3. točko 12. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št.
31/90), ki jo je bilo treba po določilih 112. člena ZDR upoštevati tudi pri sprejemanju splošnih aktov delodajalcev, ki so bili sprejeti kasneje kot omenjena kolektivna pogodba, zato v tem primeru ne gre za povratni učinek normativnega akta.
ZGD člen 359, 359/1, 360, 360/1, 360/2, 363, 593.ZLPP člen 4, 4/2, 17, 17/2, 20, 20/2.
delniška družba - ničnost sklepov skupščine - nezaključen postopek lastninskega preoblikovanja - sklep o razporejanju dobička - uveljavljanje ničnosti - pravne posledice ničnosti
Ničen je sklep skupščine d.d., sprejet v nasprotju s 593. členom ZGD. Odločanje o razporeditvi dobička je sprejetje sklepa o razporeditvi dobička, ne pa izplačila, izvršena na njegovi podlagi.
Ničnost sklepa sprejetega v nasprotju s 593. členom ZGD, lahko uveljavljajo tudi delničarji, ki so to postali šele z lastninskim preoblikovanjem družbe. Pravna posledica ničnosti sklepa skupščine je samo vrnitvena obveznost po 363. členu ZGD.
Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij člen 7.a.ZDen člen 3, 3/1-8.
upravičenci do denacionalizacije - nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij
Osebe, ki jim je bilo premoženje nacionalizirano na podlagi 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, niso upravičene do denacionalizacije po ZDen. V postopku denacionalizacije ni mogoče preizkušati zakonitosti pravnomočnega upravnega akta, s katerim je bilo podržavljenje izvršeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišči - spor z mednarodnim elementom - ordinacija pristojnosti
Trditve v predlogu za ordinacijo pristojnosti in do sedaj znani podatki lahko privedejo do pristojnosti sodišča Republike Slovenije. Zato je na podlagi 68. člena ZPP za odločanje v tej pravdni zadevi določilo Okrožno sodišče v Novi Gorici.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20954
ZKP člen 95, 95/4, 420, 420/2. KZ (1977) člen 133, 133/2.KZ člen 3, 3/2, 244, 244/1.
stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodiščem prve stopnje - oprostitev plačila stroškov v postopku pred višjim sodiščem - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe - zloraba položaja ali pravic
Pritožbeno sodišče pri odločitvi, ali bo obdolženca oprostilo plačila povprečnine, ni vezano na odločitev prvostopenjskega sodišča. Zato izrek o oprostitvi plačila stroškov pred sodiščem prve stopnje ne more biti podlaga za zaključek o nezakonitosti drugačne odločitve o stroških pritožbenega postopka.
V 244.čl. KZ opuščeni izraz "protipravno", ki je bil v zvezi s premoženjsko koristjo naveden v 2.odst. 133.čl. KZ-77, je brez pomena za oceno, ali gre v 1.odst. 244.čl. KZ za enako, strožjo ali blažjo materialno kazenskopravno določbo. Premoženjska korist, ki izvira iz izrabe položaja ali prestopitve meje storilčevih pravic, je namreč pričakovana posledica protipravne dejavnosti in je zato vedno protipravna, tudi če jo zakon tako izrecno ne opredeljuje.
ZOR člen 376, 377, 377/1, 377/2, 392, 392/1, 392/2, 392/6.
zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju
Po pretrganju začne zastaranje odškodninske terjatve teči znova in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne všteje v zakoniti zastaralni rok (prvi in drugi odstavek 392. člena ZOR). Od dneva ponovnega začetka teka zastaralnega roka pa je mogoče ugotoviti iztek zastaranja takrat, ko preteče toliko časa, kot je z zakonom predpisano za pretrgano zastaranje (šesti odstavek 392. člena ZOR).
zahteva za varstvo zakonitosti - tožba na izpraznitev poslovnih prostorov - veljavnost najemne pogodbe - rešitev predhodnega vprašanja
S sodbo, s katero je sodišče ugodilo zahtevku na izpraznitev poslovnih prostorov, ki jih je tožena stranka dobila v najem je sodišče rešilo tudi predhodno vprašanje veljavnosti sklenjene najemne pogodbe.
Vprašanje pravilnosti rešitve predhodnega vprašanja je materialnopravno vprašanje.
Določilo tretjega odstavka 338. člena ZPP (1977) (sedaj čl. 324/3 ZPP) prihaja v poštev le pri t.im. procesnem pobotanju, se pravi v pravdi uveljavljenem pobotu še obstoječih terjatev in protiterjatve, ne pa, če sta ti terjatvi prenehali že pred tem.