Če je bila v času uveljavitve SZ lastnica hiše zakonita zastopnica tožnika, in ob nadaljnji ugotovitvi, da je bila hiša za bivanje primerna, sta sodišči pravilno uporabili 2. odstavek 128. člena SZ v zvezi s 60. členom ZSR. Ko sta ugotovili, da so po ZSR obstajali razlogi za odpoved stanovanjskega razmerja brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov, sta pravilno presodili, da tožena stranka ni bila zavezanec za prodajo navedene garsonjere po privatizacijskih pogojih SZ.
ocena sodišča o ugotovljenosti odločilnih dejstev kot pravni standard - načelo materialne resnice - dokazno breme - tožba na ugotovitev očetovstva
Ali je sodišče prepričano, da je neko dejstvo ugotovljeno ali ne, je res pravni standard. Vendar pa je pravilna uporaba tega standarda odvisna od dejstev, s katerimi sodišče opredeli (napolni) vsebino pravnega standarda v vsakem konkretnem primeru posebej.
Poleg načela materialne resnice (prepričanja, da je ugotovitev resnična), sodišče pri dokazni oceni upošteva tudi pravila o dokaznem bremenu.
Za pravilno uporabo materialnega prava ni pomembno, ali je bila zaploditvena sposobnost pokojnika zmanjšana. Pravno odločilna bi lahko bila le dokazana trditev, da pokojnik sploh ni bil sposoben zaploditi otroka.
Revizijsko sodišče odloča v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji (386. člen ZPP). Zato samo ne more iskati morebitnih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih revizija določno ne opredeli, razen kršitve po 10. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
UZITUL člen 19, 19/3, 22b, 22b/2-3, 22b/3, 22č, 22f, 22f/2.ZSSuk člen 15, 15/1, 15č, 15č/1, 15č/2, 15d, 15g. ZPP (1977) člen 212, 212-6, 354, 354/1, 394, 394/1.ZPONDV člen 1, 2, 3.
prekinitev postopka - sukcesija - relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - devizni bančni depozit - devize vlagateljev v podružnicah in hčerah LB na ozemlju nekdanje SFRJ
Terjatve deviznih varčevalcev proti Ljubljanski banki iz naslova deviznih hranilnih vlog, ki so nastale v času pred osamosvojitvijo Republike Slovenije in glede katerih ta ni prevzela jamstva po 19. členu UZITUL, so terjatve, ki so posredno povezane s pravimi razmerji s subjekti nekdanje federacije. Povezane so namreč s pravnimi razmerji, v katerih je bila Ljubljanska banka do nekdanje Narodne banke Jugoslavije. Zato se nanje nanaša 15.d člen ZSSuk.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Revizija pravilno povzema tista opravila in dejavnosti, v katere mora tožnik po poškodbi vlagati več naporov. Napačno namreč trdi, da se jim je tožnik moral odpovedati in za tako trditev ni podlage v ugotovitvah postopka. Tožnik je nekatere dejavnosti res opustil, vendar zaradi tega, ker se je moral bolj potruditi in ker je prej začutil bolečine. Izbira je bila njegova, čeprav res pogojena s posledicami poškodbe. Poškodba in njene posledice niso onemogočile tožniku prejšnjih aktivnosti, le otežile so jih.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Zmotni so revizijski očitki, da odmerjena odškodnina ni primerna glede na prikrajšanja, s katerimi je soočen tožnik, in glede na vse tiste aktivnosti, v katere mora vlagati več napora. Pri tem je treba poudariti, da ocena zmanjšanja življenjskih aktivnosti v odstotkih ni pravno odločilna okoliščina, ampak je prav tako podvržena kritični pravni presoji.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč in gozdov - ovire za vračanje v naravi - opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja
Ocena obstoja ovire iz 1. točke 1. odstavka 19. člena ZDen ni odvisna od vprašanja, v čigavo premoženje ta nepremičnina spada, ampak od vprašanja, ali ta nepremičnina služi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja.
Solidarnega dolžnika ni mogoče obsoditi na plačilo dolga z učinkom pravnomočnosti v pravdi, v kateri ni zajet kot solidarni dolžnik (toženec). Če pa je o terjatvi zoper solidarnega dolžnika že pravnomočno odločeno, je treba zaradi dejstva, ki ga pravilno uveljavlja revident (dva izvršilna naslova), v poznejši odločbi upoštevati tudi prejšnji pravnomočni pravni naslov. Upoštevati tako, da sodišče pozneje toženega obsodi solidarno s tistim, ki je bil že prej pravnomočno obsojen na plačilo istega dolga.
pripor - koluzijska nevarnost (vplivanje na priče) - sorodstveno razmerje do prič
Zgolj teža kaznivega dejanja in obdolženčevo sorodstveno razmerje do (privilegiranih) prič, ki jih bo potrebno zaslišati na glavni obravnavi, ne da bi bilo izkazano, da je obdolženec med preiskavo storil kakršnokoli dejanje, ki bi utemeljevalo bojazen, da bo na te priče vplival, ne zadošča za obstoj pripornega razloga po 2. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP.
pripor - odreditev pripora pred uvedbo preiskave - utemeljen sum - domneva nedolžnosti - načelo kontradiktornosti pred uvedbo preiskave
Utemeljen sum kot zakonsko določeni pravni standard, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, je predpogoj za odločanje o odreditvi oz. neodreditvi pripora. Pri tem gre za stopnjo verjetnosti, ki se je v obravnavanem primeru, t.j. pred uvedbo preiskave, ugotavljala iz ovadbi priloženih izjav udeležencev (tudi oškodovancev). V tej fazi neupoštevanje načela kontradiktornosti v smislu kot ga razlaga vložnik zahteve za varstvo zakonitosti, in sicer da sodišče pred odreditvijo pripora ni zaslišalo domnevne oškodovanke, ni kršitev postopka, saj je zbiranje dokazov z zaslišanjem prič stvar preiskave.
Ugotavljanje nevarnosti, da bo oseba ponovila kaznivo dejanje, ne pomeni kršitve domneve nedolžnosti.
ZUS člen 1, 1/4, 2, 2/3, 3, 3/1, 34, 34/1-1, 73.ZLS člen 100, 100/5.ZUstS člen 21. URS 160.
razveljavitev odloka o proračunu
Proračun Mesta Ljubljane ni posamični akt, s katerim bi bilo odločeno o konkretni pravici ali obveznosti. Tudi ne gre za predpis, ki bi urejal posamična razmerja, ampak za predpis lokalne skupnosti. Spora tudi ni možno opredeliti kot spor med občinami, saj Zakon o lokalni samoupravi upravni spor dopušča le, če arbitraže ni bilo možno oblikovati, ali če spora ni bilo možno rešiti v arbitražnem postopku.
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu člen 11, 20, 20/2.
napredovanje zaposlenih - osnovno in srednje šolstvo - uporaba novega pravilnika
Če v postopku ni ugotovljeno, ali so morda določbe novega pravilnika za vlagatelja zahteve ugodnejše, je nepravilno uporabljeno materialno pravo in je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Po vsebini predstavlja pogodba o zavarovanju kreditov malega gospodarstva s področja osebnega dela splošne pogoje pogodbe v smislu določila prvega odstavka 142. člena ZOR, saj gre pri obravnavani pogodbi za formularno pogodbo, očitno sestavljeno od strani tožene zavarovalnice, katere firma je odtisnjena v glavi na vseh sedmih straneh pogodbe.
Po določilu drugega odstavka 143. člena ZOR lahko sodišče zavrne uporabo posameznih določil iz splošnih pogojev, na podlagi katerih druga stranka izgublja pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer nepravična ali pretirano stroga nasproti njej.
Ni dopustno, da bi zavarovanec izgubil vse pravice iz zavarovalne pogodbe, če ne bi izpolnil formalnih obveznosti (izguba zavarovalnih pravic v primeru, da zavarovanec v roku 60 dni s priporočenim pismom dvakrat zapored ne opomni posojilojemalca na plačilo zapadlega dela posojila, in če v nadaljnjem roku 60 dni ne predloži zavarovalnici odškodninskega zahtevka), ki za zavarovalnico kot pogodbenega zavezanca ne predstavljajo neke posebej pomembne okoliščine, ki bi onemogočala, ali znatneje oteževala izpolnitev njene obveznosti izplačati odškodnino.
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 6, 6-4. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (1994) člen 11, 20, 20/2. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 249, 249/1-1.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - uporaba novega pravilnika - obnova postopka
Če v postopku ni ugotovljeno, ali so morda določbe novega pravilnika za vlagatelja zahteve ugodnejše, je nepravilno uporabljeno materialno pravo in je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
začasna odredba - družba z omejeno odgovornostjo - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - tožba na ugotovitev neobstoja sklepov skupščine - roki za uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti
Z začasno odredbo ni mogoče odvzeti družbeniku upravičenja iz 360. oz. 364. člena ZGD.
S tožbo na ugotovitev neobstoja sklepov skupščine ni mogoče zaobiti rokov iz 360. in 364. člena ZGD.
začasna odredba - večkratno odločanje o isti stvari
Tožniki so zoper toženo stranko sprožili več upravnih sporov proti njenim različnim odločbam. Ne gre za obravnavo iste zadeve, če je bila v drugem upravnem sporu odrejena prepoved razpolaganja z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, kljub istim nepremičninam in istem denacionalizacijskem postopku. Potreba za izdajo začasne odredbe v tem upravnem sporu je podana prav zaradi časovne omejenosti navedene začasne odredbe, izdane v drugem upravnem sporu.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUP (1986) člen 249. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive člen 11, 20, 20/2.
napredovanje zaposlenih - osnovno in srednje šolstvo - naziv svetovalec
Tožena stranka je preverjala le, ali tožnica izpolnjuje pogoje za napredovanje v naziv svetovalec po pravilniku iz leta 1992, ne pa tudi pogoje za napredovanje glede na pravilnik iz leta 1994. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ne more pa tožnica uveljavljati obnove postopka.
Postopek, na katerega naj bi se nanašal predlog za obnovo, je bil začet na zahtevo tožnice, da se ji podeli naziv mentorica, in končan z odločbo o podelitvi naziva mentorica. Ker je predmet odločanja o obnovi postopka samo upravna stvar, zaradi katere je bil začet prejšnji upravni postopek, ki se je končal z dokončno odločbo, in ker je tožnica v tem postopku v celoti uspela, nobeno dejstvo ne bi moglo pripeljati do drugačne odločitve.