ZDen člen 73. ZRPPN člen 49, 50, 51. ZUP (1986) člen 241, 241/1, 243, 243/1, 267, 267/1-1.
odškodnina za odplačno pridobljeni poslovni prostor - stvarna pristojnost
Glede na 73. člen ZDen je, tako po prejšnjih predpisih o razlastitvi, kot tudi po novem Zakonu o stavbnih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 44/97), pristojno za odločitev odškodnine sodišče v nepravdnem postopku.
UZITUL člen 19, 19/3, 22b, 22b/2-3, 22b/3, 22č, 22f, 22f/2.ZSSuk člen 15, 15/1, 15č, 15č/1, 15č/2, 15d, 15g. ZPP (1977) člen 212, 212-6, 354, 354/1, 394, 394/1.ZPONDV člen 1, 2, 3.
prekinitev postopka - sukcesija - relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - devizni bančni depozit - devize vlagateljev v podružnicah in hčerah LB na ozemlju nekdanje SFRJ
Terjatve deviznih varčevalcev proti Ljubljanski banki iz naslova deviznih hranilnih vlog, ki so nastale v času pred osamosvojitvijo Republike Slovenije in glede katerih ta ni prevzela jamstva po 19. členu UZITUL, so terjatve, ki so posredno povezane s pravimi razmerji s subjekti nekdanje federacije. Povezane so namreč s pravnimi razmerji, v katerih je bila Ljubljanska banka do nekdanje Narodne banke Jugoslavije. Zato se nanje nanaša 15.d člen ZSSuk.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Revizija pravilno povzema tista opravila in dejavnosti, v katere mora tožnik po poškodbi vlagati več naporov. Napačno namreč trdi, da se jim je tožnik moral odpovedati in za tako trditev ni podlage v ugotovitvah postopka. Tožnik je nekatere dejavnosti res opustil, vendar zaradi tega, ker se je moral bolj potruditi in ker je prej začutil bolečine. Izbira je bila njegova, čeprav res pogojena s posledicami poškodbe. Poškodba in njene posledice niso onemogočile tožniku prejšnjih aktivnosti, le otežile so jih.
postopek za priznanje tujih sodnih odločb - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Za izvedbo postopka za priznanje tuje sodne odločbe veljajo določila 101. člena ZUKZ. Ta določajo pristojnost sodišča in meje preizkusa pogojev za priznanje tuje sodne odločbe. Prav tako je predpisano pravno sredstvo - pritožba - in kdo o njej odloča. Ker gre za vrsto nepravdnega postopka, načeloma velja, da izredna pravna sredstva niso dovoljena. V nasprotnem primeru bi moral ZUKZ vsebovati izrecno (nasprotno) določbo.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Zmotni so revizijski očitki, da odmerjena odškodnina ni primerna glede na prikrajšanja, s katerimi je soočen tožnik, in glede na vse tiste aktivnosti, v katere mora vlagati več napora. Pri tem je treba poudariti, da ocena zmanjšanja življenjskih aktivnosti v odstotkih ni pravno odločilna okoliščina, ampak je prav tako podvržena kritični pravni presoji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - ekonomičnost postopka
Presoja, kakšen bo obseg dokaznega postopka in katere dokaze bo treba izvajati, zahteva, da se o zahtevku izrečeta obe stranki. Zato mora sodnik počakati vsaj na odgovor na tožbo. Šele tedaj bi lahko ocenil, kje bi se postopek laže opravil, oziroma pred katerim sodiščem bi bilo mogoče izvesti postopek na bolj ekonomičen način (11. člen ZPP). Šele tedaj bi zato tudi imel zadostno podlago za predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč in gozdov - ovire za vračanje v naravi - opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja
Ocena obstoja ovire iz 1. točke 1. odstavka 19. člena ZDen ni odvisna od vprašanja, v čigavo premoženje ta nepremičnina spada, ampak od vprašanja, ali ta nepremičnina služi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja.
Solidarnega dolžnika ni mogoče obsoditi na plačilo dolga z učinkom pravnomočnosti v pravdi, v kateri ni zajet kot solidarni dolžnik (toženec). Če pa je o terjatvi zoper solidarnega dolžnika že pravnomočno odločeno, je treba zaradi dejstva, ki ga pravilno uveljavlja revident (dva izvršilna naslova), v poznejši odločbi upoštevati tudi prejšnji pravnomočni pravni naslov. Upoštevati tako, da sodišče pozneje toženega obsodi solidarno s tistim, ki je bil že prej pravnomočno obsojen na plačilo istega dolga.
pripor - odreditev pripora pred uvedbo preiskave - utemeljen sum - domneva nedolžnosti - načelo kontradiktornosti pred uvedbo preiskave
Utemeljen sum kot zakonsko določeni pravni standard, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, je predpogoj za odločanje o odreditvi oz. neodreditvi pripora. Pri tem gre za stopnjo verjetnosti, ki se je v obravnavanem primeru, t.j. pred uvedbo preiskave, ugotavljala iz ovadbi priloženih izjav udeležencev (tudi oškodovancev). V tej fazi neupoštevanje načela kontradiktornosti v smislu kot ga razlaga vložnik zahteve za varstvo zakonitosti, in sicer da sodišče pred odreditvijo pripora ni zaslišalo domnevne oškodovanke, ni kršitev postopka, saj je zbiranje dokazov z zaslišanjem prič stvar preiskave.
Ugotavljanje nevarnosti, da bo oseba ponovila kaznivo dejanje, ne pomeni kršitve domneve nedolžnosti.
pripor - koluzijska nevarnost (vplivanje na priče) - sorodstveno razmerje do prič
Zgolj teža kaznivega dejanja in obdolženčevo sorodstveno razmerje do (privilegiranih) prič, ki jih bo potrebno zaslišati na glavni obravnavi, ne da bi bilo izkazano, da je obdolženec med preiskavo storil kakršnokoli dejanje, ki bi utemeljevalo bojazen, da bo na te priče vplival, ne zadošča za obstoj pripornega razloga po 2. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP.
pripor - ponovitvena nevarnost - uporaba milejših ukrepov
S tem da je sodišče navedlo razloge, na podlagi katerih je ugotovilo, da je za odpravo ponovitvene nevarnosti odreditev pripora zoper obdolženca za varnost ljudi neogibno potrebna, je utemeljilo svoje spoznanje, zakaj za doseganje istega cilja milejši ukrepi ne zadoščajo.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.člena ZKLD - pripravljalna dejanja
Če iz opisa dejanja ni razvidno, da je storilec nameraval pobegniti v tujino z namenom vključitve v združbo, ustanovljeno s ciljem zrušiti ali spraviti v nevarnost objekte varstva, naštete v 1.odst. 2.čl. ZKLD, niso podani zakonski znaki pripravljalnega dejanja kaznivega dejanja po 8.tč. 3.čl. ZKLD.
STEČAJNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - SODSTVO
VS05228
ZS člen 110.ZDen člen 68.ZLPP člen 11, 12, 13, 13/2. ZPPSL člen 104, 131, 149, 149/4.
lastninsko preoblikovanje podjetij - stečajna masa - izločitvena pravica denacionalizacijskega upravičenca - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba v zavarovanje zahteve za denacionalizacijo - stečaj denacionalizacijskega zavezanca - razlaga pravnih mnenj občne seje VS RS
Stečajni postopek s svojimi dokončnimi učinki ne sme preprečiti začetega denacionalizacijskega postopka, v katerem ima upravičenec svoj zahtevek zavarovan z začasno odredbo. Namen denacionalizacije je v osnovi vrnitev podržavljenega premoženja. Kot instrumenti za realizacijo tega namena so uzakonjene tudi začasna prepoved razpolaganja po 68. členu ZDen in začasne odredbe po II. poglavju ZLPP.
ZUS člen 30, 30/2, 69, 69/1.ZVet člen 104, 104/2-2, 104/2-5.
začasna odredba - izpolnjevanje pogojev za opravljanje javnih pooblastil - ugotovitvena odločba - izvršljivost odločbe po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku
Akt, katerega odložitev izvršitve tožeča stranka zahteva, je ugotovitvena odločba, s katero tožena stranka ugotavlja, da tožeča stranka ne izpolnjuje kadrovskih pogojev za opravljanje dodeljenih javnih pooblastil. Take odločbe ni mogoče izvršiti po določbah ZUP, ker se ugotovitvena odločba ne izvršuje, ampak samo učinkuje, zato ni podlage za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS.
posojilo - pogodba o zavarovanju terjatev - zavarovanje posojila "nepreklicno na poziv"
Kot sta ugotovili sodišči druge in prve stopnje, tožena podjetnika nista vrnila tožeči stranki posojila, ki ga je po "polici za zavarovanje kredita" tožeča stranka zavarovala pri toženi. S tem je nastopil zavarovalni primer in tožena bi morala tožeči stranki izplačati neodplačani del posojila, saj se je zavezala, da bo "v primeru nevračila kredita s strani kreditojemalca ... po pozivu zavarovanca nepreklicno poravnala zavarovani znesek". Na to obveznost ne vpliva dejstvo, da si je tožeča stranka zagotovila še dodatno zavarovanje svoje terjatve iz naslova posojila s tem, da ji je posojilojemalec izročil ob sklenitvi pogodbe dva bianco akceptna naloga s pooblastilom za odgovarjajočo izpolnitev. Dogovorjeno zavarovanje kredita je namreč samostojen pravni posel.
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 6, 6-4. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (1994) člen 11, 20, 20/2. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 249, 249/1-1.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - uporaba novega pravilnika - obnova postopka
Če v postopku ni ugotovljeno, ali so morda določbe novega pravilnika za vlagatelja zahteve ugodnejše, je nepravilno uporabljeno materialno pravo in je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Zahtevek na vrnitev akceptnega naloga, ki ga je izročil tožeči stranki v zavarovanje izpolnitve svoje obveznosti, nastane toženi stranki samo, če bi svojo obveznost poravnala na drugačen način, ne z vnovčenjem akceptnega naloga. Ker tega ni storila, zahtevka na vrnitev akceptnega naloga nima. Kljub poteku zastaralnega roka njena denarna obveznost do tožene stranke še vedno obstoji. Z zastaranjem namreč obveznost ne preneha (367. člen ZOR). Preneha samo pravica upnika zahtevati pri izterjavi terjatve sodno varstvo.
začasna odredba - družba z omejeno odgovornostjo - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - tožba na ugotovitev neobstoja sklepov skupščine - roki za uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti
Z začasno odredbo ni mogoče odvzeti družbeniku upravičenja iz 360. oz. 364. člena ZGD.
S tožbo na ugotovitev neobstoja sklepov skupščine ni mogoče zaobiti rokov iz 360. in 364. člena ZGD.
Na prodajo stanovanja je lahko tožen le tisti, ki je lastnik in ki lahko kupcu omogoči pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo (primerjaj 20. in 33. člen ZTLR, Uradni list SFRJ, št. 6/80 do 36/90).
Če gre za kazniva dejanja, katerih storitev pomeni močno ogrožanje varnosti drugih oseb, in med taka spada kaznivo dejanje umora, zadošča že manjša stopnja verjetnosti njegove ponovitve kot pri tistih kaznivih dejanjih, s katerimi varnost ljudi ni močno ogrožena.