privatizacija stanovanj - predmet prodajne pogodbe
Obseg (obvezne) prodaje stanovanja po določilu 117. člena SZ sledi le zahtevi imetnika stanovanjske pravice posredovani lastniku, o predmetu nakupa. Če v zahtevi ni omenjena klet kot domnevna pritiklina stanovanja, se po sklenitvi pogodbe na domnevno pravico do kleti ni mogoče utemeljeno sklicevati.
vzgoja in varstvo otrok po razvezi zakonske zveze- dodelitev otroka
Priviligiranje enega od otrok iz razvezane zakonske zveze in odklanjanje drugih kaže na pomanjkljive vzgojne prijeme razvezanega zakonca. Zato je predlog tega zakonca, da se mu (priviligirani) otrok dodeli v vzgojo (ob upoštevanju drugih okoliščin) neutemeljen.
Pri duševnih bolečinah zaradi skaženosti se subjektivne lastnosti oškodovanca, med katerimi je tudi njegov psihični ustroj, upoštevajo le do razumne mere, ker načelo individualizacije odškodnine zahteva le korekcijo odškodnine, ki bi bila primerna za povprečnega oškodovanca.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev
Pomen besede "delo" iz 2. odst. 51. člena ZZZDR je treba razlagati ne samo ob upoštevanju celotne zakonske določbe, temveč tudi skupaj z ostalimi zakonskimi določbami, ki urejajo premoženjska razmerja med zakonci. Zato ne gre samo za na primer fizično delo ali z delom v službi pridobljena denarna sredstva, temveč za skupek različnih aktivnosti zakoncev, ki pripeljejo do pridobitve ali ohranitve skupnega premoženja. Sem spada tudi vsaka oblika truda in prispevka zakonca, kot so med drugim vlaganje denarnih sredstev iz posebnega premoženja v pridobitev ali ohranitev skupnega premoženja, delo v gospodinjstvu in delo z varstvom in vzgojo otrok, iskanje ugodnih finančnih konstrukcij, pridobivanje posojil itd.. Zato je materialnopravno pravilna razlaga sodišča druge stopnje o tem, da lahko skupno premoženje zakonca pridobivata neodvisno drug od drugega.
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu člen 11, 20, 20/2.
napredovanje zaposlenih - osnovno in srednje šolstvo - uporaba novega pravilnika
Če v postopku ni ugotovljeno, ali so morda določbe novega pravilnika za vlagatelja zahteve ugodnejše, je nepravilno uporabljeno materialno pravo in je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - sporazum o delitvi solastne nepremičnine
Dogovor o razdružitvi solastnine je po svoji naravi civilnopravni sporazum, s katerim se solastniki dogovorijo, konkretno katere parcele ali njihove dele pridobi v izključno last vsak ali nekateri od dotakratnih solastnikov. Ker je namen takega dogovora pridobitev lastninske pravice na konkretnem delu premoženja, morajo pogodbeniki svoje obveznosti izpolniti tako, da je ta namen dosežen. Zaradi pomote v sklepu nepravdnega sodišča tožnica ni mogla doseči zemljiškoknjižnega vpisa svoje lastninske pravice na tisti parceli, za katero se je v dokaznem postopku izkazalo, da ji po dogovoru solastnikov gre. Zato je bila materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi tožbenemu zahtevku proti tožencu, kot sedanjemu edinemu zemljiškoknjižnemu lastniku sporne parcele.
ZOR člen 210, 210/4, 214, 600, 623, 623/2. ZPP (1977) člen 8, 37, 37/1, 189, 189/2.
pogodba o delu - obveznost naročnika - določitev plačila (pogodbena cena) - vrednost spornega predmeta - nasprotna tožba - prosta presoja dokazov
Po določilu drugega odstavka 623. člena ZOR se plačilo za opravljeno delo po pogodbi o delu, kadar to ni določeno, določi tako, da ustreza vrednosti dela (glede na potreben čas za določeno vrsto dela in glede na običajno povračilo za to vrsto dela).
privatizacija stanovanj - službeno stanovanje - zavrnitev zahteve za odkup - drugo primerno stanovanje - imetništvo stanovanjske pravice
Čeprav leta 1982 sprejeti Zakon o stanovanjskih razmerjih (ZSR) na službenih stanovanjih ni več poznal stanovanjske pravice (40. člen), je v tem primeru odločilno, da je toženka po ugotovitvah sodišč nižjih stopenj priznala tožniku položaj imetnika stanovanjske pravice s ponovno odločbo z dne 26.9.1984. S tem pa je nastal tak položaj, kot ga urejajo privatizacijske določbe v tretjem odstavku 129. člena Stanovanjskega zakona (SZ).
Če stranka izločuje vse sodnike in predsednika sodišča je treba o zahtevi za izločitev odločiti po 2. in 1. odstavku 73. člena ZPP. Če sodišče zaradi izločitve sodnikov ne more postopati, določi višje sodišče za postopanje v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče s svojega območja.
postopek za priznanje tujih sodnih odločb - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Za izvedbo postopka za priznanje tuje sodne odločbe veljajo določila 101. člena ZUKZ. Ta določajo pristojnost sodišča in meje preizkusa pogojev za priznanje tuje sodne odločbe. Prav tako je predpisano pravno sredstvo - pritožba - in kdo o njej odloča. Ker gre za vrsto nepravdnega postopka, načeloma velja, da izredna pravna sredstva niso dovoljena. V nasprotnem primeru bi moral ZUKZ vsebovati izrecno (nasprotno) določbo.
Upnik veljavno obvesti dolžnika o cesiji terjatve tudi tako, da obvestilo napiše v fakturi, s katero je dolžniku zaračunal cedirano terjatev. Dolžnik, ki je že po obvestilu plačal cedentu, se s tem ni oprostil obveznosti plačati cedirano terjatev cesionarju.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč in gozdov - ovire za vračanje v naravi - opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja
Ocena obstoja ovire iz 1. točke 1. odstavka 19. člena ZDen ni odvisna od vprašanja, v čigavo premoženje ta nepremičnina spada, ampak od vprašanja, ali ta nepremičnina služi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja.
UZITUL člen 19, 19/3, 22b, 22b/2-3, 22b/3, 22č, 22f, 22f/2.ZSSuk člen 15, 15/1, 15č, 15č/1, 15č/2, 15d, 15g. ZPP (1977) člen 212, 212-6, 354, 354/1, 394, 394/1.ZPONDV člen 1, 2, 3.
prekinitev postopka - sukcesija - relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - devizni bančni depozit - devize vlagateljev v podružnicah in hčerah LB na ozemlju nekdanje SFRJ
Terjatve deviznih varčevalcev proti Ljubljanski banki iz naslova deviznih hranilnih vlog, ki so nastale v času pred osamosvojitvijo Republike Slovenije in glede katerih ta ni prevzela jamstva po 19. členu UZITUL, so terjatve, ki so posredno povezane s pravimi razmerji s subjekti nekdanje federacije. Povezane so namreč s pravnimi razmerji, v katerih je bila Ljubljanska banka do nekdanje Narodne banke Jugoslavije. Zato se nanje nanaša 15.d člen ZSSuk.
dokazovanje - trditveno in dokazno breme - dokazni predlog
Navedba dejstev in predlaganje dokazov je neločljivo procesno dejanje (219. člen ZPP). Stranka, ki navaja dejstva, mora k temu predlagati dokaze. Sama navedba dejstev ne zadostuje, prav tako ni upošteven predlog za izvedbo dokazov, če ni določno navedeno, katera dejstva naj bi se s tem dokazala.
Če je bila v času uveljavitve SZ lastnica hiše zakonita zastopnica tožnika, in ob nadaljnji ugotovitvi, da je bila hiša za bivanje primerna, sta sodišči pravilno uporabili 2. odstavek 128. člena SZ v zvezi s 60. členom ZSR. Ko sta ugotovili, da so po ZSR obstajali razlogi za odpoved stanovanjskega razmerja brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov, sta pravilno presodili, da tožena stranka ni bila zavezanec za prodajo navedene garsonjere po privatizacijskih pogojih SZ.
ZDen člen 3, 3/1-20. Odlok AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 6.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - upravičenci do denacionalizacije - ničnost posla
Ker so bili pravni posli oseb in podjetij v skladu s 6. členom Odloka AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile, nični, to pomeni, da pravni posel z dne 4.11.1942 sploh ni bil sklenjen, torej tudi niso mogle nastati nikakršne posledice.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - ekonomičnost postopka
Presoja, kakšen bo obseg dokaznega postopka in katere dokaze bo treba izvajati, zahteva, da se o zahtevku izrečeta obe stranki. Zato mora sodnik počakati vsaj na odgovor na tožbo. Šele tedaj bi lahko ocenil, kje bi se postopek laže opravil, oziroma pred katerim sodiščem bi bilo mogoče izvesti postopek na bolj ekonomičen način (11. člen ZPP). Šele tedaj bi zato tudi imel zadostno podlago za predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Revizija pravilno povzema tista opravila in dejavnosti, v katere mora tožnik po poškodbi vlagati več naporov. Napačno namreč trdi, da se jim je tožnik moral odpovedati in za tako trditev ni podlage v ugotovitvah postopka. Tožnik je nekatere dejavnosti res opustil, vendar zaradi tega, ker se je moral bolj potruditi in ker je prej začutil bolečine. Izbira je bila njegova, čeprav res pogojena s posledicami poškodbe. Poškodba in njene posledice niso onemogočile tožniku prejšnjih aktivnosti, le otežile so jih.