DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS05432
ZZZDR člen 51, 51/2, 64.ZOR člen 10, 12, 17, 20, 99, 99/1, 124, 125, 126, 126/2, 126/3, 127. ZPN člen 5. ZPP (1977) člen 7, 8, 237, 331, 354, 354/1, 354/2-13, 358, 358/3, 387.
skupno premoženje zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - poravnalna ponudba - sodelovalna dolžnost - upniška zamuda - dodatni rok za izpolnitev - konkludentna dejanja - temeljna načela obligacijskega prava - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Dogovor zakoncev, po katerem en zakonec prejme od drugega stvari, ki dotlej niso bile del skupnega premoženja, ima naravo izplačila deleža na skupnem premoženju v nadomestnih stvareh in ni v nasprotju s specialnimi določbami ZZZDR.
Upoštevanje temeljnih načel obligacijskih razmerij - predvsem pravil o dolžnosti izpolnitve obveznosti, o načelu vestnosti in poštenja pri izpolnjevanju obveznosti in o dispozitivni naravi zakonskih določb - ne narekuje, da bi se določba 124. člena ZOR o upnikovi pravici do razdrtja pogodbe razlagala v korist pogodbi nezvestega dolžnika, temveč v korist upnika.
Poravnalna ponudba pravdne stranke je procesno razpolaganje, usmerjeno na prizadevanje, da bi se pravda končala s poravnavo (namesto s sodbo) - in ne brezpogojno razpolaganje z lastnimi pravicami in obveznostmi v materialnopravnem razmerju. Zato poravnalna ponudba ni upoštevna za presojo ravnanja toženca -
Okoliščina, da dogovorjeni odložni pogoj še ni nastopil, je razlog, zaradi katerega je tožbeni zahtevek materialnopravno neutemeljen (74. in 75. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Zato je bil pravilno zavrnjen. Takšna odločitev sodišča pa ni ovira za morebitno novo tožbo v primeru, če bo dogovorjeni pogoj izpolnjen. Tedaj bi namreč tožba imela drugačno dejansko podlago.
vključitev nepremičnine v program lastninskega preoblikovanja
Potrebno je zanesljivo ugotoviti, ali je zavezanec resnično vključil nepremičnino v program lastninskega preoblikovanja, ali pa jo iz tega programa izločil.
zamuda roka za tožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog
Devetdnevna nesposobnost za opravljanje dela pooblaščenke tožnika ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pooblaščenka je imela dovolj dolg rok za vložitev tožbe.
ZPPAI člen 1, 7, 7/1, 10. SKPG člen 44, 44/2. ZPP (1977) člen 395, 395/1.
zmotna uporaba materialnega prava - odločba sodišča druge stopnje - dokup zavarovalne dobe - prevzem plačila prispevka za dokup abstraktne pokojninske dobe
Z zakonom o prepovedi prometa in proizvodnje z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno je Republika Slovenija v razmerju do Zavoda pokojninskega in invalidskega zavarovanja vstopila namesto tožene stranke, ki bi sicer morala nositi finančno breme dokupa, tožnik pa je to sprejel. Zato njegov položaj v razmerju do tožene stranke ne more biti drugačen, kakršen bi bil, če bi prispevek za dokup zavarovalne dobe plačala tožena stranka. To pa pomeni, da tožniku odpravnina ob upokojitvi ne gre, saj zaradi prevzema obveznosti tožene stranke s strani države ni mogel pridobiti več pravic.
delovno razmerje pri delodajalcih - ustanovitev podjetja in ponudba za opravljanje del, ki sodijo v delovno področje delodajalca - vpliv ponudbe na interese delodajalca - kršitev konkurenčne prepovedi - hujša kršitev delovne obveznosti - ukrep prenehanja delovnega razmerja
Za pravilno uporabo materialnega prava je relevantno dejstvo, ki ga izrecno ugotavlja izpodbijana sodba, da je revident, ko je ustanovil svoje podjetje, poslal komitentom tožene stranke ponudbo za fizično in tehnično varovanje premoženja (to je tudi predmet poslovanja tožene stranke) po nižji ceni, kot jo je ponudila tožena stranka. S tem je bil izpolnjen bistveni pogoj iz prvega odstavka 7. člena ZDR (če bi to lahko vplivalo na interese ....) in drugega odstavka istega člena za opredelitev hujše kršitve delovne obveznosti. Pri tem ni pomembno, ali je revident svojo ponudbo že vnovčil ali ne, pomembno je, da bi že sama poslana ponudba lahko vplivala na interese tožene stranke.
prenehanje delovnega razmerja - prenos pristojnosti - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - delovno razmerje pri delodajalcu - program razreševanja presežnih delavce - pristojnost organa upravljanja
Sodišči sta pravilno uporabili materialno pravo. Po določilih 35. člena ZDR je organ upravljanja pristojen za sprejetje programa razreševanja presežkov delavcev. To pristojnost bi bilo v konkretnem primeru mogoče prinesti na organ upravljanja holdinga, saj takšen prenos pristojnosti ne bi bil v nasprotju z določili zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88, 40/90, 46/90). Prenos pristojnosti bi bil veljaven le, če bi bil opravljen v zahtevani obliki, iz katere bi bilo razvidno, katere pravne podlage so uporabljene za ta prenos in v kakšnem obsegu je pooblastilo prenešeno, s čemer bi bila razmejena tudi odgovornost za sprejetje odločitev med organi holdinga ter organi s pogodbo povezanih podjetij. V obravnavani zadevi do takšnega prenosa pristojnosti ni prišlo. Stroga formalnost pri prenosu pooblastila bi bila še posebej potrebna, ker nekatera določila pogodbe o razmerjih med podjetji v holdingu določajo, da organi holdinga dajejo podjetjem smernice za odločanje njihovih organov, torej ta ureditev posredno predvideva, da bodo organi podjetij sami sprejemali odločitve, za katere so sicer pristojni po zakonu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS31050
ZPIZ člen 34, 253. ZDSS člen 23, 30, 34, 35. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 385, 385/1-1, 395, 395/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodni postopek - invalidnost II. kategorije - priznanje pravic iz invalidskega zavarovanje - presoja zakonitosti dokončne odločbe
Sodba sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnika na ugotovitev II. kategorije invalidnosti in priznanja invalidskih pravic iz tega naslova, ne da bi sodišče odločilo v okviru svojih pooblastil iz 30., 34. in 35. člena ZDSS o zakonitosti in pravilnosti dokončne odločbe tožene stranke, je zato pomanjkljiva. Na ta način je bilo z njo odločeno o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost (16. člen ZPP/77), saj je predmet sodne presoje v tem socialnem sporu lahko le odločanje o zakonitosti dokončnih aktov tožene stranke. Ker je izrek prvostopne sodbe zato nerazumljiv, se sodba ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77.
UZITUL člen 14. Splošna deklaracija o človekovih pravicah člen 23. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 131 o minimalnih osebnih dohodkih, s posebnim ozirom na države v razvoju. ZTPDR člen 49. ZDDO člen 60, 60/2, 63, 64, 65.
vojaške osebe, zaposlene v bivši JLA - plača in drugi prejemki - pravica do razlike plače
Osebam, ki so bile zaposlene v bivši JLA, ne pripadajo avtomatično vse tiste pravice in privilegiji, ki so jih imeli v JLA, ampak vse tiste pravice in v takem obsegu, kot jih omogoča slovenska zakonodaja za državljane Republike Slovenije oziroma za zaposlene v Slovenski vojski.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - sodni postopek - obnova postopka - pravočasnost vložitve predloga - revizija
Če je na sodiščih nižjih stopenj bistveno vprašanje pravočasnosti vložitve predloga za obnovo postopka, se tudi na revizijski stopnji obravnavanje omeji samo na to vprašanje.
ZDR (1990) člen 33, 35, 35/1, 36a, 36a/2, 36b. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - prenehanje delovnega razmerja - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev - sodni postopek - materialno pravo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revidentka upravičeno izpodbija odločitev pritožbenega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo pritožbo tožnice ter ugovarja obrazložitvi sodbe sodišča druge stopnje o razlogih zavrnitve pritožbenih navedb tožnice o tem, da v postopku ni bilo ugotovljeno, ali je tožena stranka pravilno uporabila določila 2. odstavka 36. a člena ZDR, ki zahtevajo, da se pri izbiri oseb, katerim naj se zagotovi ohranitev zaposlitve v organizaciji, upoštevajo že omenjeni kriteriji, ki jih v zvezi s tem določa zakon.
S tem, ko je sodišče druge stopnje v razlogih sodbe navedlo, da je bila delavka razporejena na delo komercialista v drugo organizacijo, čeprav takšna ugotovitev ne izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje in iz listin priloženih spisu, je bistveno kršilo določila 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77. Sodišči prve in druge stopnje nista upoštevali, da bi bilo treba v tej zadevi ugotoviti ali so podani pogoji za ohranitev zaposlitve tožnice pri toženi stranki po določilih 3. odstavka 36. a člena ZDR. Namen teh določil je, da zagotavljajo enak položaj delavcev v postopku razreševanja presežnih delavcev v organizaciji (14. člen Ustave Republike Slovenije) zato ima njihovo neupoštevanje za posledico nezakonitost odločitve prenehanju delovnega razmerja posameznika. S tem sta sodišči zmotno uporabili materialno pravo, kar je imelo za posledico, da je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZOR člen 173, 174. ZTPPIZ člen 35, 35/2. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - objektivna odgovornost - domneva vzročnosti - revizija - zmotna uporaba materialnega prava
Sevanje infrardečih in ultravioletnih žarkov in nastanek plinov ter par je za zdravje tožnika pomenilo povečano nevarnost, zato je za škodo iz naslova poklicne bolezni vsaj objektivno - če ne že krivdno (zaradi nadurnega dela) - odgovorna tožena stranka.
ZDR (1990) člen 90. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4. ZPP (1977) člen 395, 395/1.
zmotna uporaba materialnega prava - odločba sodišča druge stopnje - hujša kršitev delovne obveznosti - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa
Zaradi hujše kršitve delovne obveznosti lahko delavcu preneha delovno razmerje, če je tudi iz olajševalnih in obtoževalnih okoliščin sklepati, da so dokazani resni razlogi za prenehanje delovnega razmerja. Resni razlogi niso dokazani, če so dane številne olajševalne okoliščine, ki jih disciplinska organa tožene stranke nista upoštevala v zadostni meri.
SKPGD člen 23. ZPP (1977) člen 326, 326/1, 382, 382/1, 392, 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pravnomočna odločba o prenehanju delovnega razmerja - odškodnina - zapadlost dajatve do konca glavne obravnave - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - dovoljenost revizije
Delavcu pripada v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je ugotovljeno s pravnomočno odločbo, poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, še pogodbena kazen v višini najmanj treh povprečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih dela. Pogoj za izplačilo je pravnomočna odločba o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, ki je v spornem primeru, vse do konca glavne obravnave, ni bila izdana. Zato pogodbena kazen do takrat ni zapadla v plačilo in je tožba bila glede na določbo prvega odstavka 326. člena ZPP/77 v tem delu preuranjena. Pri ugotavljanju pravilne uporabe materialnega prava (pa tudi določb postopka) sodišče ne more in ne sme upoštevati razlogov pragmatičnosti, zato revizijsko sodišče ugotavlja, da je bila odločitev sodišča druge stopnje v tem delu pravilna.
mirovanje postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - delovno razmerje pri delodajalcih - opustitev opozorila na pravne posledice mirovanja postopka
Ker je dolžnost sodišča, da v primeru mirovanja stranke opozori na posledice tega procesnega instituta, predstavlja taka opustitev bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 354. člena ZPP/77, saj je taka opustitev neposredno vplivala na pravilnost nadaljnjih odločitev sodišča.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9. ZPP (1977) člen 393.
dokazno breme - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela - obstoj resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja
Delovno razmerje po 5. točki prvega odstavka 100. člena ZDR preneha na pobudo delodajalca. Zato je po določbah 4. in 9. člena Konvencije MOD št. 158 v delovnem sporu dokazno breme na delodajalcu.
Delodajalec ne more dokazati resnosti razloga za prenehanje delovnega razmerja, če ga je delavec že v postopku pred njegovimi organi obvestil o postopku ugotavljanja nezmožnosti za delo pred zdravstvenimi organi. Ti organi so že po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja ugotovili, da je bil delavec upravičeno odsoten z dela.
privatizacija stanovanj - službeno stanovanje - zavrnitev zahteve za odkup - drugo primerno stanovanje - imetništvo stanovanjske pravice
Čeprav leta 1982 sprejeti Zakon o stanovanjskih razmerjih (ZSR) na službenih stanovanjih ni več poznal stanovanjske pravice (40. člen), je v tem primeru odločilno, da je toženka po ugotovitvah sodišč nižjih stopenj priznala tožniku položaj imetnika stanovanjske pravice s ponovno odločbo z dne 26.9.1984. S tem pa je nastal tak položaj, kot ga urejajo privatizacijske določbe v tretjem odstavku 129. člena Stanovanjskega zakona (SZ).
ZZZDR člen 78, 79, 81, 132, 132/5. ZPP (1977) člen 190, 190/1, 385, 385/3.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca po razvezi zakonske zveze - preživnina - revizijski razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z revizijskimi izvajanji o premoženjskem stanju tožničinega očeta, ki da je tudi dolžan vzdrževati tožnico, revident širi dejansko podlago svojih ugovorov, kar v revizijskem postopku ni dovoljeno (prvi odstavek 190. in tretji odstavek 385. člena ZPP).