ZOR člen 18, 18/1, 18/2, 262, 267, 751, 751/1, 1052, 1057, 1057/1. Zakon o Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 8, 8/1, 8/3, 9, 77, 77/2. Pravilnik o načinu in postopku za vplačilo iztržka iz prejetih čekov občanov člen 4, 4/1-2. Navodilo o načinu vnovčevanja čekov člen 3, 8, 8/2-1, 14.
Trasant mora zavrniti izplačilo čekov, glede katerih je bil pravočasno obveščen, da so zlorabljeni. Če tega ne stori, v celoti odgovarja za škodo, nastalo zaradi izplačila, imetnik čekovnih blanketov pa je soodgovoren samo, če je te malomarno hranil.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20861
KZ člen 16, 16/2.ZKP člen 420, 420/2.
odmera kazni - bistveno zmanjšana prištevnost - omilitev kazni - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določbe 2.odst. 16.čl. KZ si ni mogoče razlagati tako, da mora sodišče, če ugotovi, da je bil storilec v času storitve kaznivega dejanja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, temu odmeriti kazen pod mejo, predpisano z zakonom, ali uporabiti milejšo vrsto kazni, marveč to sme storiti.
začasna odredba - zakonitost sklepov o cenah - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje
Zatrjevano sporno razmerje se nanaša predvsem na vprašanje pristojnosti, kateri organ in na kakšen način določa cene posameznih tarifnih skupin toplote oz. plina javnemu podjetju, ne na vprašanje, ali so z izpodbijanima aktoma določene cene pravilne. Zato ni utemeljena predlagana odložitev učinkovanja izpodbijanih sklepov, saj se z njo ne bi začasno uredilo stanje glede na sporno razmerje po tožbi.
izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja
Obe sodišči pa sta tudi materialno pravo pravilno uporabili. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da tožena stranka ni lastnica spornega stanovanja, za uporabo stanovanja pa tudi nima nobenega drugega pravnega naslova. Stanovanje tako uporablja brez stvarnopravne ali obligacijskopravne podlage, tedaj brez pravnega naslova.
ZDen člen 3, 3/1-3. Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij člen 7/a.
upravičenec do denacionalizacije - nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij
Ni pogojev za uvedbo denacionalizacijskega postopka, če je bilo premoženje podržavljeno po 7.a členu Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij.
družba z omejeno odgovornostjo - pravica družbenika do informacije in vpogleda - tožba na dovolitev posredovanja informacij in vpogleda - preuranjenost tožbe
Prizadeti družbenik, ki mu poslovodja zavrne zahtevo za informacijo ali za vpogled, lahko vloži ustrezno tožbo iz 447. člena ZGD šele, če tudi družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo odklonijo njegovo zahtevo: šele z odločitvijo družbenikov postane torej poslovodjeva zavrnitev dokončna.
Pojasnilo direktorja tožene stranke, da se drugi družbenik ne strinja s tožnikovo zahtevo za vpogled, ne more nadomestiti odločitve drugega družbenika. Tožeča stranka bi morala izkazati, da se je obrnila tudi nanj in zahtevala njegovo odločitev. Ker bi glede na določilo drugega odstavka 446. člena ZGD šele odklonitev drugega družbenika predstavljala končno veljavno zavrnitev tožnikove zahteve, je tožnikova tožba preuranjena.
Tožbeni zahtevek, ki temelji na predkupni pravici, je lahko utemeljen le, če vsebuje poleg zahtevka za razveljavitev prodajne pogodbe tudi zahtevek, da mora toženec - prodajalec skleniti prodajno pogodbo pod enakimi pogoji s tožnikom - predkupnim upravičencem.
Ni nična pogodba o prodaji idealnega deleža solastnine nepremičnine, ki je fizično določen.
ZDRS člen 10, 10/1-4. Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo člen 5, 5/1-3.ZZZDR člen 123.
pridobitev z naturalizacijo - zagotovljenost trajnega vira preživljanja
Pri polnoletni osebi brez redne zaposlitve, ki se redno ne šola, kot dokaz o drugem trajnem viru preživljanja ne zadošča izjava staršev, da so jo pripravljeni preživljati do konca rednega šolanja oz. do njene kasnejše redne zaposlitve (4. točka 1. odstavka 10. člena ZDRS, 1. in 3. alinea 5. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo, Ur.l. RS, št. 47/94 ter 1. odstavek 123. člena ZZZDR).
ZZZDR člen 78, 79, 105. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12.
vzgoja in varstvo otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka - pravica otroka, da pove svoje mnenje - zaslišanje otroka
Pogovor (po terminologiji Konvencije zaslišanje) z obema otrokoma opravljen pri centru za socialno delo. S pogovorom, ki je bil opravljen pri centru za socialno delo, pa so bile v celoti izpolnjene zahteve iz Konvencije, ki ne določa, da se mora pogovor z otrokom opraviti pred sodiščem na obravnavi in v navzočnosti obeh staršev, kot v reviziji predlaga toženec.
skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje, izdano po skrajšanem postopku - seja senata sodišča druge stopnje
Ker je sodišče druge stopnje odločalo o pritožbi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje v skrajšanem postopku, bi moralo obvestiti stranki o seji svojega senata le, če bi predsednik senata ali senat spoznala, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pasivna legitimacija
Oseba, v katere korist je bilo dejanje storjeno, je dolžna vrniti v stečajno maso vse premoženjske koristi, ki jih je pridobila z izpodbitim pravnim dejanjem. Pasivno legitimirana, kar ZPPSL izrecno določa za stečajno izpodbijanje pravnih dejanj v primerjavi z drugimi inštituti izpodbijanja takšnih dejanj, je le tista oseba, v katere korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje.
napredovanje zaposlenih - vrtci in šole - odločanje le o eni zahtevi
Če je bila zahteva za napredovanje naslovljena kot zahteva za napredovanje v dva naziva (mentor in svetovalec), med spisi pa ni vloge, ki bi pomenila spremembo ali umik zahtevka, je tožena stranka z odločanjem le o eni zahtevi bistveno kršila pravila postopka.
V predhodnem postopku je bila z učinkom nasproti toženki in do višine njene terjatve do Marka Š., izpodbita darilna pogodba, s katero je tožnica dobila v last sporno stanovanje. Razsojeno je bilo tudi, da mora tožnica dopustiti izvršbo na svoje stanovanje v navedenem obsegu. Pri takem stanju stvari se tožnica ne more uspešno upirati izvršbi s sklicevanjem na darilno pogodbo in na svojo lastninsko pravico na stanovanju, ki je predmet izvršbe.
vključitev nepremičnine v program lastninskega preoblikovanja
Potrebno je zanesljivo ugotoviti, ali je zavezanec resnično vključil nepremičnino v program lastninskega preoblikovanja, ali pa jo iz tega programa izločil.
Okoliščina, da dogovorjeni odložni pogoj še ni nastopil, je razlog, zaradi katerega je tožbeni zahtevek materialnopravno neutemeljen (74. in 75. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Zato je bil pravilno zavrnjen. Takšna odločitev sodišča pa ni ovira za morebitno novo tožbo v primeru, če bo dogovorjeni pogoj izpolnjen. Tedaj bi namreč tožba imela drugačno dejansko podlago.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS05432
ZZZDR člen 51, 51/2, 64.ZOR člen 10, 12, 17, 20, 99, 99/1, 124, 125, 126, 126/2, 126/3, 127. ZPN člen 5. ZPP (1977) člen 7, 8, 237, 331, 354, 354/1, 354/2-13, 358, 358/3, 387.
skupno premoženje zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - poravnalna ponudba - sodelovalna dolžnost - upniška zamuda - dodatni rok za izpolnitev - konkludentna dejanja - temeljna načela obligacijskega prava - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Dogovor zakoncev, po katerem en zakonec prejme od drugega stvari, ki dotlej niso bile del skupnega premoženja, ima naravo izplačila deleža na skupnem premoženju v nadomestnih stvareh in ni v nasprotju s specialnimi določbami ZZZDR.
Upoštevanje temeljnih načel obligacijskih razmerij - predvsem pravil o dolžnosti izpolnitve obveznosti, o načelu vestnosti in poštenja pri izpolnjevanju obveznosti in o dispozitivni naravi zakonskih določb - ne narekuje, da bi se določba 124. člena ZOR o upnikovi pravici do razdrtja pogodbe razlagala v korist pogodbi nezvestega dolžnika, temveč v korist upnika.
Poravnalna ponudba pravdne stranke je procesno razpolaganje, usmerjeno na prizadevanje, da bi se pravda končala s poravnavo (namesto s sodbo) - in ne brezpogojno razpolaganje z lastnimi pravicami in obveznostmi v materialnopravnem razmerju. Zato poravnalna ponudba ni upoštevna za presojo ravnanja toženca -