KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20861
KZ člen 16, 16/2.ZKP člen 420, 420/2.
odmera kazni - bistveno zmanjšana prištevnost - omilitev kazni - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določbe 2.odst. 16.čl. KZ si ni mogoče razlagati tako, da mora sodišče, če ugotovi, da je bil storilec v času storitve kaznivega dejanja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, temu odmeriti kazen pod mejo, predpisano z zakonom, ali uporabiti milejšo vrsto kazni, marveč to sme storiti.
začasna odredba - zakonitost sklepov o cenah - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje
Zatrjevano sporno razmerje se nanaša predvsem na vprašanje pristojnosti, kateri organ in na kakšen način določa cene posameznih tarifnih skupin toplote oz. plina javnemu podjetju, ne na vprašanje, ali so z izpodbijanima aktoma določene cene pravilne. Zato ni utemeljena predlagana odložitev učinkovanja izpodbijanih sklepov, saj se z njo ne bi začasno uredilo stanje glede na sporno razmerje po tožbi.
družba z omejeno odgovornostjo - pravica družbenika do informacije in vpogleda - tožba na dovolitev posredovanja informacij in vpogleda - preuranjenost tožbe
Prizadeti družbenik, ki mu poslovodja zavrne zahtevo za informacijo ali za vpogled, lahko vloži ustrezno tožbo iz 447. člena ZGD šele, če tudi družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo odklonijo njegovo zahtevo: šele z odločitvijo družbenikov postane torej poslovodjeva zavrnitev dokončna.
Pojasnilo direktorja tožene stranke, da se drugi družbenik ne strinja s tožnikovo zahtevo za vpogled, ne more nadomestiti odločitve drugega družbenika. Tožeča stranka bi morala izkazati, da se je obrnila tudi nanj in zahtevala njegovo odločitev. Ker bi glede na določilo drugega odstavka 446. člena ZGD šele odklonitev drugega družbenika predstavljala končno veljavno zavrnitev tožnikove zahteve, je tožnikova tožba preuranjena.
ZDen člen 3, 3/1-3. Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij člen 7/a.
upravičenec do denacionalizacije - nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij
Ni pogojev za uvedbo denacionalizacijskega postopka, če je bilo premoženje podržavljeno po 7.a členu Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS05217
ZOR člen 154.URS člen 23. ZIP člen 26, 26/1, 53, 53/1, 269, 269/2, 270, 270/2.
povrnitev škode - začasna odredba - odgovornost države za delo sodstva - sojenje v brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Če je prvostopenjsko sodišče dopuščalo obravnavanje prek okvira pravno relevantnih okoliščin, mu tega ni mogoče pripisati v krivdo. Gre namreč za pravno in dejansko oceno, sprejeto v določenem procesnem trenutku in pogojeno z iskanjem podlage za končno odločitev. Ocena pritožbenega sodišča, da bi bilo mogoče o začasni odredbi odločiti hitreje,ni izhodišče za odločanje o protipravnosti sodnikovega ravnanja.
Tožbeni zahtevek, ki temelji na predkupni pravici, je lahko utemeljen le, če vsebuje poleg zahtevka za razveljavitev prodajne pogodbe tudi zahtevek, da mora toženec - prodajalec skleniti prodajno pogodbo pod enakimi pogoji s tožnikom - predkupnim upravičencem.
Ni nična pogodba o prodaji idealnega deleža solastnine nepremičnine, ki je fizično določen.
napredovanje zaposlenih - vrtci in šole - odločanje le o eni zahtevi
Če je bila zahteva za napredovanje naslovljena kot zahteva za napredovanje v dva naziva (mentor in svetovalec), med spisi pa ni vloge, ki bi pomenila spremembo ali umik zahtevka, je tožena stranka z odločanjem le o eni zahtevi bistveno kršila pravila postopka.
skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje, izdano po skrajšanem postopku - seja senata sodišča druge stopnje
Ker je sodišče druge stopnje odločalo o pritožbi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje v skrajšanem postopku, bi moralo obvestiti stranki o seji svojega senata le, če bi predsednik senata ali senat spoznala, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pasivna legitimacija
Oseba, v katere korist je bilo dejanje storjeno, je dolžna vrniti v stečajno maso vse premoženjske koristi, ki jih je pridobila z izpodbitim pravnim dejanjem. Pasivno legitimirana, kar ZPPSL izrecno določa za stečajno izpodbijanje pravnih dejanj v primerjavi z drugimi inštituti izpodbijanja takšnih dejanj, je le tista oseba, v katere korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje.
ZDRS člen 10, 10/1-4. Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo člen 5, 5/1-3.ZZZDR člen 123.
pridobitev z naturalizacijo - zagotovljenost trajnega vira preživljanja
Pri polnoletni osebi brez redne zaposlitve, ki se redno ne šola, kot dokaz o drugem trajnem viru preživljanja ne zadošča izjava staršev, da so jo pripravljeni preživljati do konca rednega šolanja oz. do njene kasnejše redne zaposlitve (4. točka 1. odstavka 10. člena ZDRS, 1. in 3. alinea 5. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo, Ur.l. RS, št. 47/94 ter 1. odstavek 123. člena ZZZDR).
ZOR člen 18, 18/1, 18/2, 262, 267, 751, 751/1, 1052, 1057, 1057/1. Zakon o Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 8, 8/1, 8/3, 9, 77, 77/2. Pravilnik o načinu in postopku za vplačilo iztržka iz prejetih čekov občanov člen 4, 4/1-2. Navodilo o načinu vnovčevanja čekov člen 3, 8, 8/2-1, 14.
Trasant mora zavrniti izplačilo čekov, glede katerih je bil pravočasno obveščen, da so zlorabljeni. Če tega ne stori, v celoti odgovarja za škodo, nastalo zaradi izplačila, imetnik čekovnih blanketov pa je soodgovoren samo, če je te malomarno hranil.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS05266
URS člen 34, 35, 39. ZOR člen 154, 198, 198/1, 200, 200/1, 200/2. KZ (1977) člen 108.
vzročna zveza - duševne bolečine - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - varstvo osebnostnih pravic - višina odškodnine - razžalitev dobrega imena in časti - povrnitev negmotne škode - javna izjava - sodno varstvo človekovih pravic in svoboščin - merila za presojo - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Pri presoji pravnega standarda razžalitve dobrega imena in časti po prvem odstavku 200. člena ZOR mora sodišče uporabiti najprej merila, ki jih ureja civilno odškodninsko pravo. Če so ta pomanjkljiva, uporabi tudi merila, ki so se oblikovala na kazenskopravnem področju.
V predhodnem postopku je bila z učinkom nasproti toženki in do višine njene terjatve do Marka Š., izpodbita darilna pogodba, s katero je tožnica dobila v last sporno stanovanje. Razsojeno je bilo tudi, da mora tožnica dopustiti izvršbo na svoje stanovanje v navedenem obsegu. Pri takem stanju stvari se tožnica ne more uspešno upirati izvršbi s sklicevanjem na darilno pogodbo in na svojo lastninsko pravico na stanovanju, ki je predmet izvršbe.
Solastnina pomeni lastnino po idealnih, miselnih deležih ter noben solastnik nima pravice do nekega realnega dela stvari, pač pa le do idealnega deleža. Vsak solastnik lahko razpolaga le s svojim solastninskim deležem, ne pa z realnim delom celotne solastne stvari. Torej možnosti delitve parc. št. 447, ki naj bi po revizijskih izvajanjih utemeljevala pridobitev tožničine izključne lastnine na spornem delu parcele, ne utemeljujejo drugačne od pod točko I.
sprejete odločitve (po kateri je tožnica veljavno pridobila le 2/3 solastnine na spornem delu in ne tudi preostalo 1/3 v breme M.).
Ker so okolnosti škodnega dogodka utemeljevale zaključek, da je toženec povzročil škodo na vozilu tožničine zavarovanke z nepravilno vožnjo, tožnica pa je nastalo škodo plačala svoji zavarovanki v višini 129.225,00 SIT, je tožničin zahtevek zoper toženca za izterjavo navedenega zneska utemeljen. Namreč po določilu prvega odstavka 939. člena ZOR preidejo z izplačilom odškodnine iz zavarovanja do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.