ZPP (1977) člen 109, 109/1, 109/2, 354, 354/1, 354/2-13. ZIP člen 14, 19, 19/2, 36, 251c, 251d.ZIZ člen 15, 20, 20/3, 41, 300.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - zastavna pravica nepremičnini po sporazumu strank - izvršilni naslov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in vsebino listine
Sklep sodišča druge stopnje res vsebuje nasprotje med tistim, kar je navedeno v razlogih o vsebini listin in med priloženimi listinami, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP 1977 v zvezi s 14. členom ZIP oz. s 15. členom sedaj veljavnega ZIZ. Utemeljitev sklepa po eni strani ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo "na podlagi sporazuma strank, ki je bil sklenjen pri tem sodišču pod opr. št. I.../92 in iz katerega izhaja, da je dolžnica po kreditni pogodbi prostovoljno zastavila svojo nepremičnino", po drugi strani pa razglablja, da pravnomočni sklep, s katerim je bil na podlagi sporazuma strank odrejen vpis hipoteke v zemljiški knjigi, ni izvršilni naslov, ker ne vsebuje sporazuma strank. Slednja trditev je zmotna, ker je v priloženem sklepu jasno povzet sporazum med strankama izvršilnega postopka. Navedeni sklep je javna listina, tako kot zapisnik o sodni poravnavi, zato je po drugem odstavku 19. člena ZIP oz. po tretjem odstavku 20. člena ZIZ tudi z njim mogoče dokazovati izvršljivost poravnave.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nepristransko sojenje
Sodniki morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranost in neodvisnost sojenja. Sposobni morajo biti za objektivno odločanje o vseh sporih, čeprav poznajo eno ali drugo pravdno stranko. Zato dejstvo, da je tožnik v tej pravdni zadevi odvetnik na sedežu sodišča in poklicno v stikih s sodniki tega sodišča, samo po sebi ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi zaradi vplivanja mogla biti ogrožena nepristranost sojenja.
ugovor neizpolnjene pogodbe - učinki razdrte pogodbe - ugovor sočasne izpolnitve - ugovor sočasne vrnitve danega - izločitev nasprotne tožbe
Čeprav je sodišče prve stopnje nasprotno tožbo izločilo iz pravde, ki se vodi zaradi izpraznitve poslovnih prostorov, bi ob pravilni uporabi materialnega prava moralo v tej pravdi upoštevati z nasprotno tožbo uveljavljani ugovor o sočasni obveznosti izpolnitve kupne pogode oziroma v primeru razdrtja pogodbe ugovor o sočasni obveznosti vrnitve danega.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Tesnejša vez med sodnikom sodišča, ki je pristojno za sojenje v pritožbenem postopku, in eno od strank v tem postopku, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 15. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND 1945) člen 9. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.ZKP člen 560, 560/2.
uredba o vojaških sodiščih - sovražna propaganda - žalitev vrhovnega komandanta JA - sovražno izražanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper sodbo vojaškega sodišča
Ker žalitev vrhovnega komandanta in sovražno izražanje nista bili določeni kot izvršitveni obliki po 15.čl. Uredbe o vojaških sodiščih, je bil storilec po navedeni določbi lahko spoznan za krivega le kaznivega dejanja sovražne propagande.
družba z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini - tožba na ugotovitev nezakonitosti imenovanja direktorja - pasivna legitimacija
V tožbi z ugotovitvenim zahtevkom, da tožnik ni bil zakonito imenovan za direktorja, je pasivno legitimirana samo pravna oseba, katere organ je bila skupščina, ki naj bi, po mnenju tožnika, slednjega nezakonito imenovala za direktorja.
Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (1929) člen 60.ZKP člen 371, 371/1-3.
zagovornik - obvezna obramba
Ker obsojeni B.M. ni imel zagovornika, ki bi bil prisoten na glavni obravnavi, obdolžen pa je bil kaznivih dejanj po 14., 16. in 17.čl. Uredbe o vojaških sodiščih in bi moral imeti v skladu s 60.paragrafom Zakonika o sodnem kazenskem postopanju iz leta 1929 branilca, čim je bila uvedena preiskava oziroma izročena neposredna obtožnica oziroma bi mu ta moral biti postavljen po uradni dolžnosti, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 3.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
neupravičena uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - uskladitev določil najemne pogodbe s SZ - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - neprofitna najemnina
Ker je toženka odklonila sklenitev s SZ usklajene najemne pogodbe brez upravičenega razloga, do sklenitve le-te ni prišlo iz razlogov na njeni strani. V posledici takega stanja uporablja toženka sedaj stanovanje brez veljavne najemne pogodbe. V takem primeru pa lahko lastnik po določilu 58. člena SZ zahteva od stanovalca, da izprazni stanovanje.
Člen 150 SZ omejuje pravico do neprofitne najemnine le na imetnike stanovanjske pravice. Takega statusa toženka ni imela. Sporno stanovanje pa tudi ne predstavlja stanovanja iz drugega odstavka 113. člena, prvega odstavka 155. člena ali drugega odstavka 156. člena SZ. Zato omejitev iz prvega odstavka 150. člena SZ (ko se lahko določi le neprofitna najemnina) za ta primer ne velja.
nadomestna odločba - predmet pritožbe je nadomeščena odločba
Če je odločba organa prve stopnje v celoti nadomeščena z dvema kasneje izdanima delnima odločbama istega organa, pritožbeni organ nima več predmeta odločanja pri reševanju pritožbe zoper prvo izdano odločbo.
izvršba - denacionalizacija - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - izterjava zapadlih davčnih obveznosti
Obstoj grožnje državnega organa iz 5. člena ZDen ni izključen samo zaradi prisilnega značaja izvršilnega postopka, ki je tekel proti predlagatelju kot dolžniku, zaradi izterjave zapadlih davčnih obveznosti. Za poravnavo davščin z izročitvijo zemljišča v družbeno lastnino izven izvršilnega postopka je bila namreč potrebna svobodna volja davčnega zavezanca. Prisiljevanje k podpisu take izjave z narekovanjem cenitve zemljišča, z grožnjami z zaporom in drugimi pritiski pa lahko pomeni izpolnitev okoliščin iz 5. člena ZDen, s tem pa utemeljenost zahteve za denacionalizacijo.
V železniškem prometu železnica odgovarja po načelu objektivne odgovornosti (173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), ki pa po določbi drugega odstavka 177. člena ZOR omogoča tudi oprostitev odgovornosti ob dokazu, da je škoda nastala zaradi dejanja oškodovanca, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Delna krivda oškodovanca je podlaga za delno oprostitev odgovornosti (tretji odstavek 177. člena ZOR). Železniški promet se odvija po tirih z veliko maso kompozicije, kar omejuje možnost preprečevanja škode v nevarnih situacijah.
Trditve o nepreprečljivosti divjega prehajanja železniških tirov so sicer sprejemljive na splošni, načelni ravni, ne veljajo pa za ugotovitev o preprečljivosti prečkanja na mestih, kjer so prehajanja tako pogosta, da je nastala že uhojena steza, ki jo odgovorni progovni nadzornik opazi.
ara - vrnitev are - neupravičena pridobitev - kondikcija
O ari, o njeni usodi, o njenem poračunanju in podobno je mogoče govoriti le v zvezi s pogodbo, v potrditev katere je bila dana. Ker se je dogovor pravdnih strank o poračunu are nanašal le na primer, da bo sklenjena kupoprodajna pogodba z B. tudi realizirana in se za primer, da bo kupec odstopil od pogodbe, nista ničesar dogovorili, pripada sporna ara obema prodajalcema. Toženec, ki zadržuje v razmerju do tožnice njej pripadajoči polovični del are brez podlage (ki je odpadla, čim do poračuna kupnine z aro ni moglo priti, ko je kupec odstopil od pogodbe). Tožničin zahtevek, da ji mora toženec izročiti polovico prejete are, ima tako podlago v 210. členu Zakona o obligacijskih razmerjih.
upravičenci do denacionalizacije - osebe, ki so dobile ali imele pravico dobiti odškodnino od tuje države - zakonec ali dedič iz prvega dednega reda
Upravni organ mora po uradni dolžnosti ugotavljati obstoj pravice do odškodnine od tuje države. Če je pokojnik tako pravico imel, tožnica ni upravičenka po določbi 12. člena ZDen.
ničnost odločbe o denacionalizaciji - izvršljivost
Ni mogoče izreči odločbo za nično, saj je njen izrek vseboval pomanjkljivost (ni bilo označbe katastrske občine), ki je bila naknadno odpravljena po okrajnem sodišču, ki je izvedlo zemljiškoknjižni vpis podatkov o katastrski občini iz obrazložitve odločbe.
Prizadeta stranka nima položaja stranke v tem postopku zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi najemnika, temveč zaradi varovanja funkcionalnosti kompleksa kmetijskega zemljišča.
Na splošno nastajajo oškodovancem zaradi približno enakih škodnih primerov približno enake škode. Zato jim tudi pripada približno enaka odškodnina. Odstopanja odškodnin po višini zaradi določenih posebnosti na strani posameznih oškodovancev pa so lahko le razumna, družbeno opravičljiva (drugi odstavek 200. člena ZOR).
ZUP (1986) člen 252, 252/1-1, 252/1-4, 256, 256/2.
obnova postopka - subjektiven rok
Predlog za obnovo upravnega postopka je prepozen (252. člen ZUP), saj je tožeča stranka že med upravnim postopkom vedela za dejstva o izmeri poslovnega prostora in da je ta vključen v družbeno lastnino občine. Delna odločba je postala pravnomočna 10.8.1994, predlog za obnovo postopka pa je tožeča stranka vložila 6.5.1995.