zahteva za denacionalizacijo - upravičen vlagatelj zahteve
Upravni organ mora zahtevati, da vlagateljica zahteve za denacionalizacijo predloži pooblastilo pravnih naslednikov upravičenke oziroma, da predloži dokaze o pravnem nasledstvu po upravičenki.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca po razvezi zakonske zveze - preživnina
Skupnega premoženja ni mogoče razdeliti, preden je znan njegov obseg, ob delitvi pa se razdeli tako aktiva (npr. nepremičnine) kakor tudi pasiva (npr. krediti). Dokler pa ni znan obseg skupnega premoženja in tudi deleži na njem ne, pa toženka ne more zahtevati od tožnika, da bi plačeval kredit (v celoti ali njegov ustrezni del). Zato ni mogoče mimo dejstva, da toženka tudi zaradi plačevanja kredita nima zadostnih sredstev za lastno preživljanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS05347
ZPP (1977) člen 354, 354/2-10, 373, 373-1.ZOR člen 286, 286/1, 287, 287/1, 292, 324. ZTLR člen 3.
povrnitev škode - zamuda dolžnika - absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izjeme - ugotovitev dejanskega stanja - izročitev stvari - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje - lastninska pravica na premičnini - pridržna pravica upnika - neprimerna hramba plovila
V postopku pred sodiščem prve stopnje že ugotovljena dejstva je sodišče druge stopnje drugače pravno ovrednotilo oziroma je drugače kot sodišče prve stopnje nekatera dejstva štelo za pravno odločilna, druga pa ne. Taka presoja ugotovljenih dejstev ni procesna kršitev, ampak uporaba materialnega prava.
Zavarovalnica, ki je zavarovalno vsoto izplačala napačni osebi, se ne more sklicevati na pravno zmoto in zahtevati vrnitev plačanega zneska, če je pred izplačilom razpolagala z vsemi podatki, pomemnimi za presojo utemeljenosti zahteve, in si ni pridržala pravice do vrnitve.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odkup stanovanja
Ob uveljavitvi SZ je imela tožena stranka na spornem stanovanju pravico uporabe. Zato je z uveljavitvijo SZ postala lastnica spornega stanovanja (112. člen SZ). Tožnik pa je bil po ugotovitvah obeh sodišč na dan uveljavitve SZ imetnik stanovanjske pravice na spornem stanovanju. Zato ima, kot sta pravilno odločili obe sodišči, pravico do odkupa stanovanja po določbah SZ (117. člen SZ).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - nadzorstvena pritožba
Pritožbeno sodišče je z dopisi na sodišče prve stopnje poskušalo le odpraviti domnevno procesno pomanjkljivost, na katero mora paziti po uradni dolžnosti (10. točka drugega odstavka 354. člena ZPP). Takega ravnanja sodišča, ki odraža njegovo procesno skrbnost, pa ni mogoče razumeti kot nepotrebnega zavlačevanja postopka.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sodišče v izpodbijani sodbi ponovno ni obrazložilo, zakaj v revidentkinem primeru ni (je) šlo za nezakonito ravnaje s sredstvi oziroma za zlorabo položaja, je upravičen revizijski očitek, da je izpodbijana sodba glede odločilnih dejstev neustrezno obrazložena, pa ne glede na to, ali gre za to, da izrek nasprotuje obrazložitvi ali pa, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
ZTPDR člen 75, 75/2, 75/2-3, 75a, 80. ZPP (1977) člen 145.
vročanje - prenehanje delovnega razmerja - sprememba stanovanja - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela - odločba o prenehanju delovnega razmerja - varstvo pravic delavca - pristojni organ odločanja
Čeprav je na prvi stopnji namesto poslovodnega organa (76. a člen ZTPDR) odločil drugi (nepristojni) individualni organ, ni mogoče sprejeti ugovora tožeče stranke, da je odločal nepristojni organ, če je o ugovoru odločal delavski svet. Ta organ je pristojen odločati o ugovorih, njegova odločitev je predmet odločanja v delovnem sporu.
ZTPDR člen 15. SKPG člen 11, 11/1-3. ZPP (1977) člen 393.
odpravnina - delovno razmerje pri delodajalcu - prevzem na delo v drugo organizacijo
Tožnice so začele delati pri toženi stranki na podlagi sklepov o razporeditvi, ki jih je izdal direktor tožene stranke. Organizacija, v kateri so bile prej v delovnem razmerju in sedanji delodajalec, nista sklenila sporazuma po 15. členu ZTPDR. Sklepi o prenehanju delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu niso bili izdani.
Tožnice so pri toženi stranki opravljale enaka dela, v istih prostorih in po enakem programu kot prej. Tožnice so začele pri toženi stranki delo opravljati brez prekinitve. Dejavnost prejšnje organizacije je skupaj z delavci prešla na toženo stranko. Zaradi takšnih okoliščin se kljub temu, da sporazum po 15. členu ZTPDR ni bil sklenjen, šteje, da so tožnice bile prevzete na delo po navedeni določbi ZTPDR in imajo zato pravice po 3. alinei prvega odstavka 11. člena SKPG.
delovno razmerje pri delodajalcu - razrešitev direktorja in odpravnina - sklep skupščine delničarjev - ničnostni razlogi - rok za uveljavljanje ničnosti
Sklepi skupščine, ki jih ne potrdi notar (določba 292. člena ZGD), so nični glede na določbo 359. člena ZGD. Vendar pa se, kot je to razvidno iz naslednjega 360. člena ZGD, ničnost lahko uveljavlja največ v šestih mesecih po sprejemu sklepa. Ker se v spisu ne zatrjuje, da je bila ničnost uveljavljana, to pomeni, da so po poteku z zakonom določenega roka sklepi skupščine delničarjev postali pravno veljavni in se kasneje na njihovo morebitno ničnost ni več mogoče sklicevati.
ZDR (1990) člen 88. ZTPDR člen 54, 54/3, 62, 62/1, 63, 63/2, 63/6.
prenehanje delovnega razmerja - zapisnik - disciplinski postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - kršitev postopkovnih načel - vročitev zahteve za začetek disciplinskega postopka - zaslišanje delavca
Predpisi o delovnih razmerjih ne prepuščajo disciplinskim organom, da bi opravljali procesna opravila na način, ki se jim zdi najbolj primeren, temveč predpisujejo za posamezna opravila posebne oblike. Oblika je način opravljanja procesnih opravil in ima svoj namen.
Strogo spoštovanje procesnih opravil ustvarja procesno zakonitost, s katero se uresničuje zakonitost pri ugotavljanju disciplinske odgovornosti delavca.
ZDR (1990) člen 14, 14/1. ZTPDR člen 10.ZOFVI člen 49.
delovno razmerje pri delodajalcu - sklenitev delovnega razmerja - razpis prostega delovnega mesta - izbira med prijavljenimi kandidati
Organ, ki je pristojen za izbiro med prijavljenimi kandidati ni dolžan izbrati nikogar, čeprav prijavljeni kandidat zahtevane pogoje izpolnjuje. Določba prvega odstavka 14.člena ZDR daje pooblastilo za izbiro pristojnemu organu, da po prostem preudarku ( diskreciji) med prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, izbere najprimernejšega.
delovno razmerje pri delodajalcu - odgovornost za delovne obveznosti - disciplinska odgovornost - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - kvalifikatorne okoliščine
Če predpisi določajo, da je mogoče ali obvezno delavcu izreči disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja le, če se ugotovi, da je zaradi kršitve ali kršitev nastala večja materialna škoda ali da je bil moten delovni proces, teh kvalifikatornih okoliščin ni mogoče obravnavati kumulativno. Zadostuje obstoj ene izmed kvalifikatornih okoliščin, prav tako pa ni pogoj za uporabo omenjenega disciplinskega ukrepa to, da škodo ali motenje delovnega procesa povzroči obdolženi delavec sam.
ZDDO člen 45, 45/1. ZDR (1990) člen 100, 100, 100/1-13.
delovno razmerje v državnih organih - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovne obveznosti - dejanje z elementi prekrška - disciplinski ukrep
Za ugotovitev disciplinske odgovornosti in izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa je pomembna samo ugotovitev, da je bilo storjeno tako dejanje, ki vsebuje elemente prekrška, pri čemer ni nujno tudi kaznovanje za prekršek. Storitev dejanja z elementi prekrška pa mora biti taka, da se lahko poveže z nadaljnjo ugotovitvijo, da se je z njo kršil ugled državnega organa.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - postopek ugotavljanja upravičene odsotnosti z dela
Določbe 1. točke 164. člena Pravilnika o delovnih razmerjih tožene stranke so v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/83) določila, da je delavcu mogoče izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja, če neopravičeno izostane z dela najmanj pet delovnih dni oziroma tri delovne izmene v šestih mesecih. Postopek ugotavljanja upravičenosti odsotnosti zaradi bolezni je urejal 127. člen Samoupravnega sporazuma o postopkih in o načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 6/81), ki je določal, da mora delavec, katerega začasno delovno nezmožnost ugotovi zdravnik izven kraja delovnega prebivališča, ki ni pooblaščen za ugotavljanje delavčeve delovne nezmožnosti, o ocenjeni zdravstveni nezmožnosti v roku treh dni obvestiti zdravnika, ki je pooblaščen za ugotavljanje delavčeve delovne nezmožnosti. Za tem se je delavčeva delovna nezmožnost ugotavljala po predpisanem postopku. Delavec, ki brez opravičenih razlogov ni upošteval pravil omenjenega sporazuma, a se je skliceval na bolezen kot razlog za odsotnost z dela zaradi bolezni, je lahko bil upravičeno osumljen, da bolezen ni bila razlog njegovih izostankov, oziroma da bolezen ni bila takšna, da bi upravičevala delavčev izostanek z dela. Njegovi izostanki so bili neupravičeni, zato je bilo zoper delavca mogoče izvesti disciplinski postopek ter mu v skladu s predpisi izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja.