ZOR člen 10, 145, 446, 754, 759, 759/2, 772, 780, 780/3.
komisijska pogodba - dajanje računa - obveznosti komisionarja - prenos pravic - prenos obveznosti
Komisionarjeva obveznost "dajanje računa" komitentu iz 3. odst. 780. člena ZOR se nanaša le na prenos dejansko oz. materialno že pridobljenih pravic iz (prodajnih) pogodb, sklenjenih po komitentovem nalogu s tretjimi, ne pa na prenos komisionarjevih pravic okvirnih (dobavnih) pogodb, sklenjenih s tretjimi osebami, ker te pogodbe predstavljajo le podlago za sklenitev konkretnih (prodajnih) pogodb s tretjimi.
"Dajanje računa" iz 3. odst. 780. člena ZOR ne zajema komisionarjeve obveznosti prenos obveznosti iz pogodbe s tretjimi osebami na komitenta.
dogovor o skupni gradnji - gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja - pridobitev solastninske pravice - vlaganja v tujo nepremičnino - pritikline - superficies solo cedit
Osnovni pogoj za uporabo pravnega pravila paragrafa 418 ODZ je, da je graditelj v dobri veri, da torej ne ve, da gradi na tujem svetu.
Tožnika sta vedela, da vlagata v tujo nepremičnino, saj sta zatrjevala očetovo soglasje za tako vlaganje.
Pri prezidavah, dozidavah, nadzidavah ali adaptacijah obstoječega objekta je mogoče govoriti o novi stvari v smislu pravnega pravila paragrafa 418 ODZ le v primerih, ko gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali ko gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Povečanje za bivanje uporabne površine v stanovanjski hiši ali ureditev dodatnega stanovanja poleg že obstoječega ne spremeni identitete hiše. Kljub tej spremembi ostaja še vedno hiša s prvotnim namenom, saj sprememba omogoča le uporabo stanovanjskih prostorov več stanovalcem oziroma ugodnejšo uporabo enakemu številu stanovalcev.
Pri vložitvi pritožbe se mora stranka ravnati po pouku o pritožbi, ki je po 1. odstavku 67. člena ZUS sestavni del sodbe in ne pisemske ovojnice, v kateri se pošilja sodba.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kot zavezanec - upoštevanje obvezne razlage 1. stavka 1. odstavka 27. člena Zden, sprejete po izdaji sodbe sodišča prve stopnje
Če je postavljen zahtevek za vrnitev nadomestnega kmetijskega zemljišča, je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS zavezanec za vrnitev takšnega zemljišča, če upravičencu podržavljenega kmetijskega zemljišča iz razlogov, določenih v ZDen, ni mogoče vrniti v naravi. Ni pomembno, ali je podržavljeno kmetijsko zemljišče v njegovih sredstvih, ali ne.
Pravice izkoriščanja javnega dobra (vodna pravica) ni mogoče prišteti v neto aktivo podržavljenega podjetja, ker ta pravica ne sodi v premoženje iz 1. odstavka 8. člena ZDen in ni bila predmet podržavljenja po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Ur.l. FLRJ, št.
ZPP (1977) člen 188, 188/1, 313, 443, 443/4.SZ člen 58, 58/1, 58/2.
združitev pravd - pogoji za združitev pravd - motenje posesti - tožba na izpraznitev stanovanja - revizija - dovoljenost revizije
Ena od predpostavk za združitev pravd je ista vrsta postopka (313. in prvi odstavek 188. člena ZPP).
Združitev pravd ni vplivala na procesne pravice revidenta, ki jih je imel v postopku zaradi motenja posesti (438. do 445. člena ZPP). To pomeni, da zaradi združenega obravnavanja obeh pravd ni pridobil pravice do revizije zoper sklep, izdan v pravdi zaradi motenja posesti.
Zavarovalnica odgovarja oškodovancu do seštevka zavarovalnih vsot iz obeh zavarovalnih polic, po katerih sta bili pri njej sklenjeni zavarovanji proti odgovornosti dveh lastnikov motornih vozil, ki solidarno odgovarjata oškodovancu za njegovo škodo iz prometne nesreče - ne glede na to, ali sta bili obe zavarovanji sklenjeni pri isti območni enoti zavarovalnice. Za prometne škodne primere iz časa po osamosvojitvi Republike Slovenije ni mogoče upoštevati zavarovalnih vsot iz odlokov vlade nekdanje zvezne države.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu ali v zvezi z delom - nesreča na poti na delo - podlage odškodninske odgovornosti
Samo dejstvo, da je tožnika nesreča doletela na poti na delo, ni razlog za odškodninsko odgovornost tožene stranke.
Za škodo pri delu in v zvezi z delom odgovarja delodajalec po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti (73. člen Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja). Tudi če bi se štelo, da gre v obravnavani zadevi za nesrečo v zvezi z delom, za škodo ne odgovarja tožena stranka, ker ni izkazana niti njena krivdna niti objektivna odškodninska odgovornost.
ZDen člen 60, 60/1, 60/2. ZUP (1986) člen 249, 249-9.
stranka v postopku denacionalizacije - najemnik - obnova postopka
Položaj stranke v postopku denacionalizacije si najemnik pridobi šele s tem, ko izkaže svoj pravni interes zaradi vlaganj sredstev v podržavljeno nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije, kar lahko uveljavlja v novem posebnem postopku pred denacionalizacijskim upravnim organom, ki se nanaša le na njena vlaganja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - pristojno sodišče kot pravdna stranka - sodnik kot pravdna stranka
V obravnavani zadevi, ko sta Okrajno sodišče in sodnica tega sodišča navedena kot toženi stranki, je očitno bolj smotrno, da vodi postopek drugo sodišče.
pravočasnost pritožbe stranke, ki ji ni bila dana možnost udeležbe v denacionalizacijskem postopku ob predpostavki že vloženega predloga za obnovo postopka
Če je stranka v upravnem postopku že vložila predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. tč. 249. čl. ZUP, ker ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, je njeno pritožbo, vloženo po izteku roka, ki velja za stranke v postopku, šteti in obravnavati kot pritožbo in ne kot predlog za obnovo postopka, ter jo kot prepozno vloženo zavreči.
začasna odredba - pogoji za izdajo - vezanost na tožbo in odločbo v istem upravnem sporu
Začasna odredba po 62. členu v skladu z 69. členom ZUS je predvidena le v upravnem sporu, ki je začet s tožbo, vloženo po 3. odstavku 1. člena ZUS, pa še to le v primeru, če je z njo izpodbijano dejanje, ki še traja (3. odstavek 62. člena ZUS). Začasni odredbi po 1. in 2. odstavku 69. člena ZUS sta vezani na tožbo in odločbo, izpodbijano v istem upravnem sporu.
predkazenski postopek - pripor - koluzijska nevarnost (uničenje sledov kaznivega dejanja) - posebne operativne metode in sredstva - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - izvrševanje nadzora telekomunikacij zoper oba zakonca - izločitev listin, na katere se sodna odločba ne sme opirati - obdolženec kot priča v istem postopku - soosumljenec kot privilegirana priča
Ukrep iz 1. tč. 1. odst. 150. čl. ZKP je bil izvrševan zoper oba soosumljenca, ki sta zakonca. Za informacijo, ki jo je vseboval zapis prisluškovanja razgovoru med odvetniškim kandidatom iz pisarne zagovornikov osumljenca B.Š. in soosumljenko - ženo osumljenega B.Š., ni mogoče reči, da izvira od dveh privilegiranih prič - osumljenčevim zagovornikom in zakoncem osumljenca, ker:
- v istem kazenskem postopku zaradi istega kaznivega dejanja ista oseba ne more imeti hkrati status obdolženca in (privilegirane) priče v razmerju do soobdolženca zakonca in to velja tudi za predkazenski postopek;
- informacija, ki jo je vseboval zapis prisluha, ne vsebuje ničesar, kar naj bi osumljenec zaupal odvetniškemu kandidatu kot svojemu zagovorniku, ampak informacijo o tem, kako naj bi mu osumljenec iz svoje aktovke "prevekslal" disketo in jo je nato zagovornik odstranil iz prostora za pridržanje. Ta informacija pa nakazuje na povsem določeno ravnanje navedenega zagovornika v smeri preprečevanja dokazovanja, česar vsekakor ni mogoče enačiti z zaupno informacijo klienta svojemu zagovorniku, zato ne gre za kršitev iz 2. tč. 235. čl. ZKP.
Ker je tožnica v zapuščinskem postopku po pokojniku uveljavljala povrnitev denarne vrednosti pomoči namesto omejitve dedovanja zapustnikovega premoženja, dediča pa sta v zapuščinskem postopku sprejela tako obliko svoje obveznosti, je že v zapuščinskem postopku nastopila med pravdnima strankama pravna situacija iz tretjega odstavka 128. člena ZD. Zakon - 128. člen ZD - govori tako v prvem odstavku (ko določa omejitev dedovanja) kot v tretjem odstavku (ko določa povrnitev dane pomoči) o višini vrednosti pomoči. Po teh določbah tako ne gre za nominalne zneske plačane pomoči (kot neutemeljeno meni toženec) ampak je odločilna tista vrednost dane pomoči, ki je vrednostno (in ne nominalno) enaka prejeti družbeni pomoči v trenutku, ko nastopi obveznost vrnitve.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, in sme zavrniti izvedbo dokazov za ugotovitev dejstev tudi, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč. Mora pa sprejeti dokazni predlog, kakor hitro se izkaže, da bi iz nekega dokaza izhajal dvom, ki bi imel zaradi domneve nedolžnosti za posledico oprostilno sodbo.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah - pravno priznana škoda - ugriz psa
Po ugotovitvah postopka se je tožnica bala psov že prej in zaradi napada toženčevega psa naj bi se ta strah le še povečal. To pa naj bi se posledično odražalo predvsem v njenem omejenem gibanju (sprehodih), kar naj bi zmanjševalo njeno življenjsko aktivnost. Toda ugotovljene okolnosti, ki naj bi izkazovale to obliko škode, glede na majhen obseg in naravo omejitve, ne utemeljujejo obstoja navedene oblike škode. Neznatna škoda ni pravno priznana škoda.
ZOR člen 154, 200.KZ člen 169, 170, 171.URS člen 34, 35, 39.
denarna odškodnina - protipravnost - varstvo osebnostnih pravic - razžalitev v tisku - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - javna glasila - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do obveščenosti
Protipravnost ravnanja pisca članka je izključena, čeprav so bile v članku uporabljene nekatere trde, žaljive in posplošene ocene o oškodovancu, kadar je zapisano mogoče razumeti kot kritiko stanja v določenem športu oziroma kot kritiko ravnanja oškodovanca kot športnega funkcionarja, in ne kot napad na njegovo osebnost, kot sramotitev, poniževanje in podobno. Prag, ki je pomemben za navedeno oceno, se presoja v vsakem primeru posebej in je pri obravnavanju zadev javnega pomena višji kot v zadevah zasebnega pomena.