zahteva za varstvo zakonitosti - dedovanje denacionaliziranega premoženja - uvedba dedovanja - prehodne in končne določbe ZDen-B
Ker je predmet dedovanja le denacionalizirano premoženje, je prišlo do uvedbe dedovanja šele z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (20. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 65/98 - v nadaljevanju ZDen-B). To z drugimi besedami pomeni, da je v obravnavani zadevi za določitev kroga dednopravnih upravičencev pravno odločilen dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (1.8.1994) in ne 1.7.1946, ki je v odločbi o razglasitvi za mrtvega določen kot dan zapustničine smrti. Novela ZDen je bila res sprejeta med zapuščinskim postopkom, vendar pa je pomembno, da je začela veljati pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Zato bi moralo pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabiti določbo novele ZDen, saj je v 27. členu novele ZDen izrecno določeno, da se sodni in upravni postopki, ki do uveljavitve tega zakona (ZDen-B) še niso pravnomočno končani, končajo po določbah tega zakona (ZDen-B).
Ker je pravnomočno ugotovljeno, da je obsojenec s svojim ravnanjem zasledoval protipravno premoženjsko korist, ne pa zgolj škode, ki naj bi jo povzročil oškodovancem, ker so ti storili nekaj v škodo svojega premoženja, ni podlage za pravno opredelitev njegovega ravnanja po 4.odst. 217.čl. ZKP.
Tožnica je posegla v prepir med tožencem in svojim možem prav na koncu in noža proti tožencu ni uporabila. Glede na tako stanje je toženec pretežno odgovoren za poškodbe tožnice, katere soodgovornost je le v tem, da se je vmešala v prepir med tožencem in svojim možem. Njen prispevek pa je mogoče materialnopravno pravilno opredeliti z 20% deležem, medtem ko je na tožencu pretežni del odgovornosti, to je 80%. Taka razmejitev odgovornosti pravdnih strank ima podlago v 205. in 192. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti
Sodnik mora pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. člen Zakona o sodniški službi). To pa pomeni, da v obravnavanem primeru ni tehtnega razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče odločiti o prenosu krajevne pristojnosti na drugo sodišče samo zato, ker sta toženca policista na policijski postaji, ki se nahaja v kraju, kjer ima tudi sodišče svoj sedež.
začasna odredba - pogoj za izdajo - akt o glasovanju na seji Državnega zbora RS
Ker akt o ugotovitvi izida glasovanja ni upravni akt, kot ga opredeljuje 1. odstavek 3. člena ZUS, ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS.
vrnitev posojila - dolžnost izpolnitve obveznosti - povrnitev škode - posojilna pogodba - zavarovanje terjatev s hipoteko - razmerje med porokom in dolžnikom - regresna pravica poroka - ius inter partes - načelo vestnosti in upoštevanja
Porok kot zastavni dolžnik ima pravico od glavnega dolžnika zahtevati povračilo škode, ki mu je nastala zaradi izpolnitvene zamude glavnega dolžnika. Razmerje med glavnim dolžnikom in zastavnim dolžnikom je namreč po pravnih učinkih podobno razmerju med glavnim dolžnikom in porokom. Njuna medsebojna razmerja je zato treba ocenjevati ob uporabi določil ZOR, ki urejajo poroštvo in regresna upravičenja poroka proti glavnemu dolžniku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Po presoji vrhovnega sodišča dejstvo, da je tožnik upokojeni sodnik Višjega sodišča v ..., ki naj bi v času opravljanja sodniške funkcije kot mentor prihajal v stik s sodniki Okrožnega sodišča v ..., ne predstavlja "drugega tehtnega razloga" v smislu določbe 67. člena ZPP.
Napačna navedba v obrazložitvi sodbe o tem, kdo je predlagal izvedbo nekega dokaza, ne predstavlja odločilnega dejstva, zato ne gre za bistveno kršitev postopka "precejšnjega nasprotja s seboj" po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - nesreča pri delu - objektivna in krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - varstvo pri delu - delo pri žagi
Po določilu prvega odstavka 192. člena ZOR ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval, da je nastala škoda, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da je tožnik prepustil sodelavcu uporabo predpasnika, čeprav je poznal pravilo, da mora predpasnik nositi tisti od dveh delavcev pri žagi, ki dela bližje žagi. Delavec, ki zavestno krši pravila o varnosti in za svoje varstvo ne uporabi zaščitnega sredstva, je soodgovoren za nastale posledice, ker je s svojim ravnanjem soprispeval k nastanku škode.
ZPP (1977) člen 38, 40, 40/3, 354. ZST člen 18.SZ člen 58, 58/1.
tožba na izpraznitev stanovanja - sklenitev najemne pogodbe - aktivna legitimacija - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost
Pravila za ugotovitev vrednosti spornega predmeta, kadar so ta pomembna za ugotovitev stvarne pristojnosti, sestave sodišča, pravice do revizije in v drugih primerih, določa ZPP. Ta določa v 38. členu, da se v sporih o obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, uporabi stanovanja ali poslovnih prostorov, vzame kot vrednost spornega predmeta praviloma enoletna najemnina.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izločitev izvedenca - razlogi za izločitev
Čeprav je oškodovanka zaposlena v isti bolnišnici, v kateri je do upokojitve delal izvedenec medicinske stroke, to ni izločitveni razlog po 2.odst. 251.čl. v zvezi s 44.čl. ZKP. V obravnavanem primeru bi lahko šlo le za izločitveni razlog po 6.tč. 39.čl. ZKP.
zastaranje - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - pretrganje zastaranja
Kadar je škoda povzročena s kaznivim dejanjem, je za zastaranje odškodninskega zahtevka odločilen tek zastaralnega roka po končanem pretrganju zastaranja kazenskega pregona (drugi odstavek 377. člena ZOR). Od tega trenutka teče bodisi zastaralni rok za odškodninske terjatve (376. člen ZOR) ali - relativni - zastaralni rok za zastaranje pregona, če je ta daljši od prvega (prvi odstavek 377. člena ZOR).
ZSS člen 15, 15/4, 19, 19/1, 19/2.URS člen 157, 157/2.
izvolitev v sodniško funkcijo - predlaganje kandidatov s strani Sodnega sveta RS
Odločitev Sodnega sveta RS, katerega izmed prijavljenih kandidatov bo predlagal v izvolitev v Državni zbor, je po tem, ko o vseh prijavljenih kandidatih prejme mnenje personalnega sveta in ministra, pristojnega za pravosodje, stvar proste presoje Sodnega sveta RS.
priznanje tujih sodnih odločb - ugovor nesodelovanja v postopku - dokazno breme - potrdilo o pravnomočnosti - oblika potrdila
Sodišče zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, ugotovi da zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku (96. člen ZMZPP). S to določbo ZMZPP ureja tako obseg presoje tuje sodne odločbe, kot tudi dokazno breme.
Potrdilo o pravnomočnosti po 95. členu ZMZPP se presoja po pravu države, v kateri je bila izdana. Poudarek je na pojmu pravnomočnost in ne na obliki potrdila (posebna listina ali uradni zaznamek na sodbi).