Tožnica je posegla v prepir med tožencem in svojim možem prav na koncu in noža proti tožencu ni uporabila. Glede na tako stanje je toženec pretežno odgovoren za poškodbe tožnice, katere soodgovornost je le v tem, da se je vmešala v prepir med tožencem in svojim možem. Njen prispevek pa je mogoče materialnopravno pravilno opredeliti z 20% deležem, medtem ko je na tožencu pretežni del odgovornosti, to je 80%. Taka razmejitev odgovornosti pravdnih strank ima podlago v 205. in 192. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
Napačna navedba v obrazložitvi sodbe o tem, kdo je predlagal izvedbo nekega dokaza, ne predstavlja odločilnega dejstva, zato ne gre za bistveno kršitev postopka "precejšnjega nasprotja s seboj" po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
zastaranje - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - pretrganje zastaranja
Kadar je škoda povzročena s kaznivim dejanjem, je za zastaranje odškodninskega zahtevka odločilen tek zastaralnega roka po končanem pretrganju zastaranja kazenskega pregona (drugi odstavek 377. člena ZOR). Od tega trenutka teče bodisi zastaralni rok za odškodninske terjatve (376. člen ZOR) ali - relativni - zastaralni rok za zastaranje pregona, če je ta daljši od prvega (prvi odstavek 377. člena ZOR).
Po ugotovitvah, da se sporno razmerje nanaša na lastninsko preoblikovanje določenega subjekta in da je nevarnost verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic izkazana s predloženimi predpogodbami o prodaji nepremičnin, katerih vrnitev tožniki zahtevajo v denacionalizacijskem postopku, so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.
vrnitev posojila - dolžnost izpolnitve obveznosti - povrnitev škode - posojilna pogodba - zavarovanje terjatev s hipoteko - razmerje med porokom in dolžnikom - regresna pravica poroka - ius inter partes - načelo vestnosti in upoštevanja
Porok kot zastavni dolžnik ima pravico od glavnega dolžnika zahtevati povračilo škode, ki mu je nastala zaradi izpolnitvene zamude glavnega dolžnika. Razmerje med glavnim dolžnikom in zastavnim dolžnikom je namreč po pravnih učinkih podobno razmerju med glavnim dolžnikom in porokom. Njuna medsebojna razmerja je zato treba ocenjevati ob uporabi določil ZOR, ki urejajo poroštvo in regresna upravičenja poroka proti glavnemu dolžniku.
začasna odredba - pogoj za izdajo - akt o glasovanju na seji Državnega zbora RS
Ker akt o ugotovitvi izida glasovanja ni upravni akt, kot ga opredeljuje 1. odstavek 3. člena ZUS, ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS.
zahteva za varstvo zakonitosti - dedovanje denacionaliziranega premoženja - uvedba dedovanja - prehodne in končne določbe ZDen-B
Ker je predmet dedovanja le denacionalizirano premoženje, je prišlo do uvedbe dedovanja šele z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (20. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 65/98 - v nadaljevanju ZDen-B). To z drugimi besedami pomeni, da je v obravnavani zadevi za določitev kroga dednopravnih upravičencev pravno odločilen dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (1.8.1994) in ne 1.7.1946, ki je v odločbi o razglasitvi za mrtvega določen kot dan zapustničine smrti. Novela ZDen je bila res sprejeta med zapuščinskim postopkom, vendar pa je pomembno, da je začela veljati pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Zato bi moralo pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabiti določbo novele ZDen, saj je v 27. členu novele ZDen izrecno določeno, da se sodni in upravni postopki, ki do uveljavitve tega zakona (ZDen-B) še niso pravnomočno končani, končajo po določbah tega zakona (ZDen-B).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - nesreča pri delu - objektivna in krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - varstvo pri delu - delo pri žagi
Po določilu prvega odstavka 192. člena ZOR ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval, da je nastala škoda, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da je tožnik prepustil sodelavcu uporabo predpasnika, čeprav je poznal pravilo, da mora predpasnik nositi tisti od dveh delavcev pri žagi, ki dela bližje žagi. Delavec, ki zavestno krši pravila o varnosti in za svoje varstvo ne uporabi zaščitnega sredstva, je soodgovoren za nastale posledice, ker je s svojim ravnanjem soprispeval k nastanku škode.
Ker je pravnomočno ugotovljeno, da je obsojenec s svojim ravnanjem zasledoval protipravno premoženjsko korist, ne pa zgolj škode, ki naj bi jo povzročil oškodovancem, ker so ti storili nekaj v škodo svojega premoženja, ni podlage za pravno opredelitev njegovega ravnanja po 4.odst. 217.čl. ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti
Sodnik mora pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. člen Zakona o sodniški službi). To pa pomeni, da v obravnavanem primeru ni tehtnega razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče odločiti o prenosu krajevne pristojnosti na drugo sodišče samo zato, ker sta toženca policista na policijski postaji, ki se nahaja v kraju, kjer ima tudi sodišče svoj sedež.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izločitev izvedenca - razlogi za izločitev
Čeprav je oškodovanka zaposlena v isti bolnišnici, v kateri je do upokojitve delal izvedenec medicinske stroke, to ni izločitveni razlog po 2.odst. 251.čl. v zvezi s 44.čl. ZKP. V obravnavanem primeru bi lahko šlo le za izločitveni razlog po 6.tč. 39.čl. ZKP.
obveznosti z več upniki - izpolnitev deljive obveznosti - delitev obveznosti in terjatev
Toženec se je s pogodbo zavezal plačati vsem trem članom ansambla, katerega član je tudi tožnik, enoten honorar, vendar je tožnik v tej pravdi iztoževal le nanj odpadajoči del obveznosti, kar je glede na deljivost obveznosti pravno dopustno in utemeljeno (412. člen ZOR). Po določilu tretjega odstavka 412. člena ZOR se terjatev pri deljivi obveznosti več upnikov in če ni določeno kaj drugega, deli med njimi na enake dele in more vsak upnik zahtevati svoj del terjatve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Po presoji vrhovnega sodišča dejstvo, da je tožnik upokojeni sodnik Višjega sodišča v ..., ki naj bi v času opravljanja sodniške funkcije kot mentor prihajal v stik s sodniki Okrožnega sodišča v ..., ne predstavlja "drugega tehtnega razloga" v smislu določbe 67. člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Z navedbami, da se zaradi vinjenosti, pomirjeval in izgube spomina ni zavedal dejanja, obsojenec uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Preizkus primernosti izrečene kazni ni predmet odločanja v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti.
ZOR člen 154, 158, 192. ZVD člen 24, 25, 26. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 26, 28.
odškodninska odgovornost zasebnega delodajalca - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - teorija ratio legis - denarna odškodnina za negmotno škodo - tek zamudnih obresti pri ponovnem sojenju
Po teoriji ratio legis vzročnosti je pravno odločilen le tisti vzrok, ki obenem pomeni kršitev pravne norme in ga pravna norma glede na svoj cilj šteje za vzrok.
Po teoriji o naravni vzročnosti je vsak vzrok, brez katerega posledica ne bi nastala, že samostojen vzrok, za katerega stranka odgovarja. Ker ne ločuje med manj in bolj pomembnimi vzroki, večkrat odpove, saj ne pripelje do pravilne ("razumne", "pravične") rešitve spora.
Za odločitev o odškodninski obveznosti so pravno pomembne še druge okoliščine, ki skupaj z neposrednim vzrokom "v rednem teku stvari", "običajno", "praviloma" (navedeni pojmi opredeljujejo adekvatno vzročnost), pripeljejo do škode.