povrnitev negmotne škode - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - deljena odgovornost - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah
Tožnik je po odredbi toženca kot delodajalca opravljal delo na višini (3,70 m), pri delu na taki višini ni bil privezan in delo v takih okoliščinah pa je nevarno, kar je potrdil tožnikov padec s posledicami hude telesne poškodbe. Sodišči nižjih stopenj pa sta ugotovili tudi vrsto opustitev na strani toženca, kot odreditev dela nekvalificiranemu delavcu, ne da bi bil poučen o varnosti pri delu, nepostavitev zidarskega odra in podobno. Navedene ugotovitve so utemeljevale zaključek, da je toženec odgovoren tožniku za nastalo škodo na podlagi 174. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
Na dejanski podlagi iz 100. člena ZIL tožnik ne more zahtevati razveljavitve blagovne znamke. Zahteva lahko samo ugotovitev istovetnosti ali podobnosti blagovne znamke, katere nosilec je tožena stranka, znaku, ki ga uporablja tožeča stranka za označevanje svojega blaga v prometu, in razglasitev tožeče stranke za nosilca znamke.
ZOR člen 12, 26, 67, 67/1, 79, 79/1, 454, 813, 823, 823/1, 825, 825/1.URS člen 14.
prodaja nepremičnine - oblika pogodbe - ustna pogodba - posredovanje - sklenitev prodajne pogodbe - pogodba o ari - odstop od glavne pogodbe - pravica posrednika do provizije - posredovanje za obe stranki
Posrednik ima po posredniški pogodbi, ki je lahko ustna, pravico do provizije, tudi če sta stranki prodajne pogodbe kasneje od nje odstopili. Posrednik ima pravico do plačila posredniške provizije od obeh strank, če je bilo tako določeno v posredniških pogodbah.
ZPP (1977) člen 421, 421-3, 421-9, 423, 423/1-6, 425, 425/1.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - prekluzivni rok
Ugotovitev sodišč nižjih stopenj, da je toženec vedel vsaj 10.6.1993 za dejstva in dokaze, ki jih je kot obnovitvene razloge uveljavljal v svojem predlogu za obnovo obravnavanega postopka, je dejanske narave. Na take ugotovitve je revizijsko sodišče vezano. Glede na navedena dejstva in ker je toženec vložil obnovitveni predlog 4.8.1993, sta sodišči nižjih stopenj pravilno zaključili, da je toženec predlagal obnovo postopka po preteku 30-dnevnega prekluzivnega roka, torej prepozno.
ZGD člen 283, 283/2, 285, 285/1.ZOR člen 77, 77/1, 77/2.
štetje rokov - sklic skupščine - delniška družba - ničnost sklepov skupščine - rok sklica skupščine
"Sklic skupščine" je objava odločitve uprave d.d., da se skliče skupščina ne pa odločitev uprave, da skliče skupščino.
Za ugotovitev ali je bila skupščina sklicana vsaj en mesec pred zasedanjem je treba uporabiti drugi in prvi odstavek 77. člena ZOR. To pa pomeni, da ne sme biti sklicana v zadnjem mesecu pred zasedanjem, šteto po drugem odstavku 77. člena ZGD, ampak vsaj en dan izven njega.
bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - odločanje brez glavne obravnave
Sodišče prve stopnje bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu, če odloči brez glavne obravnave, izhaja pa iz nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v upravnem postopku.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v tujo nepremičnino - nedobrovernost
Razvezani zakonec, ki je po razvezi zakonske zveze vlagal v nepremičnino bivše žene in hčerke brez njunega soglasja, ne more pridobiti lastninskega deleža na takšni nepremičnini.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca po razvezi zakonske zveze - višina preživnine
Sodišče je pri odločanju o preživnini za nepreskrbljenega zakonca (81. člen ZZZDR) upoštevalo vse odločilne okoliščine, torej tako osebne, zdravstvene, kot tudi premoženjske razmere obeh pravdnih strank.
Preverjanje pogojev o statusu zaščitene kmetije na podlagi 26. člena ZDKG v primerih, ko v statusu še ni bilo pravnomočno odločeno, nima več podlage v zakonu.
povrnitev negmotne škode - kriteriji za določitev odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje - začetek teka zamudnih obresti
Pri odmeri odškodnine za negmotno škodo se upošteva dejstvo, da je sodišče prve stopnje dvakrat odločalo (tudi) o višini odškodnine, začetek teka obresti od prisojene odškodnine pa določilo po datumu drugega sojenja.
Ne gre za istovetnost dejanskih stanov v dveh pravdah v primerih, ko sodišče v prvi, pravnomočno končani z zavrnitvijo zahtevka, ker nista bila tožena oba nujna sospornika, ugotovi, da je šlo za dva lastnika gospodujočega zemljišča, v drugi pa, da je lastnik en sam.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - aktivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja več solastnikov - izdatek za drugega
Tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice z izločitvijo nepremičnine iz zapuščine ni utemeljen zato, ker tožnica kot snaha zapustnice za njegovo uveljavljanje po določbi 32. člena ZD nima aktivne legitimacije.
prodaja nepremičnine - uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestitev koristi od uporabe - pravilo sočasne izpolnitve
Zahtevek na nadomestitev koristi od uporabe tuje stvari (219. člen ZOR) ni utemeljen, kadar je na podlagi veljavne prodajne pogodbe (454. člen ZOR) stvar bila kupcu že izročena, pa obstoji spor o tem, ali je kupnina bila plačana (pravilo sočasne spolnitve - 122. člen ZOR).
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - odgovornost države - pojem nevarne dejavnosti - služenje vojaškega roka - vojaške vaje - povrnitev negmotne škode
Izvajanje vojaške vaje na lestvi "tarzanki" je nevarna dejavnost. Tožnik, ki jo je izvajal v skladu s pravili in pod vodstvom vaditelja, je ni smel odkloniti. Pravica do ugovora proti ukazu nadrejenega starešine ne oprosti vojaške osebe obveznosti, da mora ukaz izvršiti.
ZUP (1986) člen 249, 249-9, 249-10, 250.ZDen člen 60.ZJP člen 7.ZSKZ člen 11, 20.
obnova postopka - možnost udeležbe stranke v postopku
Upravni organ prve stopnje bi moral šteti pritožbo zavezane stranke kot predlog za obnovo postopka, ne pa pritožbo zavreči kot prepozno. S tem, ko zavezani stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku, obstoji razlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP.
Pogoj iz 3. odstavka 8. člena ZSS morajo izpolnjevati le sodniki, ki po izteku svojega mandata kandidirajo za izvolitev v sodniško funkcijo, po ZSS v trajen mandat. Ta pogoj ni naveden v ZDT in ni možno uporabiti določbe 3. odstavka 19. člena ZDT, ker je zakonodajalec ta pogoj zavestno črtal iz zakona v fazi njegovega sprejemanja.
Rezultat dokaznega postopka je bil enak presoji stečajnega upravitelja: sklenjene pogodbe o odstopu terjatev med pravdnima strankama (in ostalimi petimi podjetji, katerih edini lastnik in direktor je toženec), so toženca kot upnika postavile v privilegiran položaj proti drugim upnikom stečajnega dolžnika.