povrnitev negmotne škode - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - deljena odgovornost - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah
Tožnik je po odredbi toženca kot delodajalca opravljal delo na višini (3,70 m), pri delu na taki višini ni bil privezan in delo v takih okoliščinah pa je nevarno, kar je potrdil tožnikov padec s posledicami hude telesne poškodbe. Sodišči nižjih stopenj pa sta ugotovili tudi vrsto opustitev na strani toženca, kot odreditev dela nekvalificiranemu delavcu, ne da bi bil poučen o varnosti pri delu, nepostavitev zidarskega odra in podobno. Navedene ugotovitve so utemeljevale zaključek, da je toženec odgovoren tožniku za nastalo škodo na podlagi 174. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
Ne gre za istovetnost dejanskih stanov v dveh pravdah v primerih, ko sodišče v prvi, pravnomočno končani z zavrnitvijo zahtevka, ker nista bila tožena oba nujna sospornika, ugotovi, da je šlo za dva lastnika gospodujočega zemljišča, v drugi pa, da je lastnik en sam.
ZUP (1986) člen 126, 267, 267/1, 267/2, 267/3, 267/4, 267/5. ZUS člen 35, 35/2, 59, 59/2.ZDen člen 69, 69/3, 69/4.
ničnost odločbe - izdaja odločbe brez zahteve stranke - poravnava
Če je stranka vložila denacionalizacijsko zahtevo, potem pa je bila sklenjena poravnava, na podlagi katere je bila izdana denacionalizacijska odločba, s katero je bil postopek končan in je ta odločba dokončna in pravnomočna, pomeni, da ni podan ničnostni razlog iz 4. točke 267. člena ZUP, to je zato, ker bi odločbo izdal organ brez zahteve stranke (126. člen ZUP), stranka pa pozneje ni izrečno ali molče v to privolila. Sodišče prve stopnje je zato bistveno kršilo določbe postopka.
Na dejanski podlagi iz 100. člena ZIL tožnik ne more zahtevati razveljavitve blagovne znamke. Zahteva lahko samo ugotovitev istovetnosti ali podobnosti blagovne znamke, katere nosilec je tožena stranka, znaku, ki ga uporablja tožeča stranka za označevanje svojega blaga v prometu, in razglasitev tožeče stranke za nosilca znamke.
ZPP (1977) člen 421, 421-3, 421-9, 423, 423/1-6, 425, 425/1.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - prekluzivni rok
Ugotovitev sodišč nižjih stopenj, da je toženec vedel vsaj 10.6.1993 za dejstva in dokaze, ki jih je kot obnovitvene razloge uveljavljal v svojem predlogu za obnovo obravnavanega postopka, je dejanske narave. Na take ugotovitve je revizijsko sodišče vezano. Glede na navedena dejstva in ker je toženec vložil obnovitveni predlog 4.8.1993, sta sodišči nižjih stopenj pravilno zaključili, da je toženec predlagal obnovo postopka po preteku 30-dnevnega prekluzivnega roka, torej prepozno.
ZOR člen 12, 26, 67, 67/1, 79, 79/1, 454, 813, 823, 823/1, 825, 825/1.URS člen 14.
prodaja nepremičnine - oblika pogodbe - ustna pogodba - posredovanje - sklenitev prodajne pogodbe - pogodba o ari - odstop od glavne pogodbe - pravica posrednika do provizije - posredovanje za obe stranki
Posrednik ima po posredniški pogodbi, ki je lahko ustna, pravico do provizije, tudi če sta stranki prodajne pogodbe kasneje od nje odstopili. Posrednik ima pravico do plačila posredniške provizije od obeh strank, če je bilo tako določeno v posredniških pogodbah.
Preverjanje pogojev o statusu zaščitene kmetije na podlagi 26. člena ZDKG v primerih, ko v statusu še ni bilo pravnomočno odločeno, nima več podlage v zakonu.
ZGD člen 283, 283/2, 285, 285/1.ZOR člen 77, 77/1, 77/2.
štetje rokov - sklic skupščine - delniška družba - ničnost sklepov skupščine - rok sklica skupščine
"Sklic skupščine" je objava odločitve uprave d.d., da se skliče skupščina ne pa odločitev uprave, da skliče skupščino.
Za ugotovitev ali je bila skupščina sklicana vsaj en mesec pred zasedanjem je treba uporabiti drugi in prvi odstavek 77. člena ZOR. To pa pomeni, da ne sme biti sklicana v zadnjem mesecu pred zasedanjem, šteto po drugem odstavku 77. člena ZGD, ampak vsaj en dan izven njega.
Ob neizpodbijani ugotovitvi, da gre za molk organa, ko torej upravnega akta ni, kar pomeni, da izvršba sploh še ni mogoča, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da zahteva, kot odložitev izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe v upravnem sporu, ni utemeljena.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v tujo nepremičnino - nedobrovernost
Razvezani zakonec, ki je po razvezi zakonske zveze vlagal v nepremičnino bivše žene in hčerke brez njunega soglasja, ne more pridobiti lastninskega deleža na takšni nepremičnini.
ZPP (1977) člen 332, 332/1-4, 354, 354/2-6, 365, 365/2.
sodba zaradi izostanka - pritožba - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - pogodba o delu - odprava napak - jamčevalni zahtevki
Pritožbeno sodišče, ki preizkuša sodbo zaradi izostanka zaradi vložene pritožbe, mora po uradni dolžnosti paziti tudi na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.
S tožbeno navedbo, da je tožena stranka pogodbena dela iz podizvajalske pogodbe izvedla nekvalitetno, z neprimernimi materiali in napak ni odpravila, zaradi česar je morala tožeča stranka dela ponovno izvesti z drugim izvajalcem je tožeča stranka navedla vsa dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka na plačilo tolarske protivrednosti 82.300,00 USD. Vprašanje izostanka graje oziroma njene nepravočasnosti je obrambno sredstvo jamčevalnega zavezanca, ki ga mora zatrjevati tožena stranka.
Če sodišče spozna, da primarni zahtevek ni utemeljen, odloči o podrejenem zahtevku hkrati z zavrnitvijo primarnega zahtevka, lahko pa tudi počaka z odločitvijo do pravnomočnosti odločitve o primarnem zahtevku.
Rezultat dokaznega postopka je bil enak presoji stečajnega upravitelja: sklenjene pogodbe o odstopu terjatev med pravdnima strankama (in ostalimi petimi podjetji, katerih edini lastnik in direktor je toženec), so toženca kot upnika postavile v privilegiran položaj proti drugim upnikom stečajnega dolžnika.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - aktivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja več solastnikov - izdatek za drugega
Tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice z izločitvijo nepremičnine iz zapuščine ni utemeljen zato, ker tožnica kot snaha zapustnice za njegovo uveljavljanje po določbi 32. člena ZD nima aktivne legitimacije.
razveza zakonske zveze - premoženjska razmerja med zakonci - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - kriteriji za določitev deležev - posebno premoženje - odškodnina za negmotno škodo
Pretežni del kupnine za stanovanje je bil poravnan iz odškodnine, ki jo je prejel toženec. Nobenega dvoma ni in ga ne more biti, da predstavlja odškodnina za negmotno škodo posebno premoženje zakonca.
Pogoj iz 3. odstavka 8. člena ZSS morajo izpolnjevati le sodniki, ki po izteku svojega mandata kandidirajo za izvolitev v sodniško funkcijo, po ZSS v trajen mandat. Ta pogoj ni naveden v ZDT in ni možno uporabiti določbe 3. odstavka 19. člena ZDT, ker je zakonodajalec ta pogoj zavestno črtal iz zakona v fazi njegovega sprejemanja.
Po odpovedi najemne pogodbe tožnik kot prejšnji najemnik ne more uspeti z zahtevo, da mu toženec na podlagi najemne pogodbe vrne v posest nepremičnino, ki jo je imel v najemu. Z odpovedjo pogodbe so tožniku prenehale pravice, ki jih je imel kot najemnik.