razrešitev direktorja - pogodba o zaposlitvi - stvarna pristojnost
Stališču pritožbenega sodišča, po katerem vprašanje pravic v zvezi z razrešitvijo direktorja na temelju določil 449. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98) ni vprašanje pravic iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, oziroma v konkretnem primeru, da "status tožeče stranke ni vezan na delovno razmerje", bi bilo mogoče pritrditi, če bi tožnica delo in funkcijo direktorja opravljala na podlagi pogodbe sklenjene na temelju ZOR. V konkretnem primeru je tožnica delo in funkcijo direktorja opravljala na temelju pogodbe o zaposlitvi.
Njen delovnopravni položaj so ob pogodbi o zaposlitvi opredeljevali tudi delovnopravni, statusnopravni in drugi predpisi. Zato je vprašanje pravic tožnice v zvezi z razrešitvijo vprašanje njenih pravic v zvezi z delovnim razmerjem, o sporih glede teh pravic pa po določilih 2. točke 4. člena ZDSS odloča delovno sodišče.
ZPP (1977) člen 95, 96, 393.ZPP člen 95, 95/2, 498. ZTPDR člen 76a. ZGD člen 439, 459.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odločba o prenehanju delovnega razmerja - organ, pooblaščen za izdajo odločbe - prenos pooblastila - sodni postopek - revizija - pooblastilo odvetniku za pravdo - obseg pooblastila
Ker se je v obravnavanem primeru postopek na prvi stopnji končal z izdajo sodbe dne 12.3.1997 - torej pred uveljavitvijo ZPP (14.7.1999), je tako glede obsega pooblastila odvetniku uporabiti supletorno določbo iz 95. v zvezi z določbo 96. člena ZPP/77 in ne nove določbe iz drugega odstavka 95. člena ZPP.
Obseg samostojnega odločanja ustanovitelja iz 459. člena ZGD je omejen na vprašanja iz 439. člena tega zakona, ki v zadnji alineji sicer napotuje na odločanje o drugih zadevah, vendar le tistih, za katere tako določa ta zakon ali družbena pogodba. To pomeni, da z zakonom pristojnosti in pooblastila organov iz 76.a člena ZTPDR niso bila prenešena na ustanovitelja.
povrnitev škode - odgovornost lovske organizacije - krivdna odgovornost - trčenje z divjadjo
Lovski organizaciji ni mogoče očitati nikakršne krivde za opustitev dolžnega ravnanja, torej obvestila upravnemu organu o pogostem prehajanju divjadi čez cesto, saj na mestu trčenja ni bilo ugotovljeno nikakršno prehajanje divjadi.
ZUP (1986) člen 68, 68/2. ZUS člen 73.ZDen člen 3, 3/1-8. Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij člen 7a.
upravičenci do denacionalizacije - nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij
Po 8. točki 3. člena ZDen so upravičenci do denacionalizacije osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po Zakonu o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, razen po 7.a členu tega zakona. Ker je bilo v konkretnem primeru premoženje podržavljeno po 7.a členu navedenega zakona, pok. lastnica podržavljenega premoženja ni upravičenka do denacionalizacije. Zato tudi njen pravni naslednik (tožnik) nima aktivne legitimacije za vložitev denacionalizacijske zahteve.
privatizacija stanovanj - lastninjenje stanovanj - zavezanec za prodajo - nakup drugega primernega stanovanja zaradi rušenja stanovanjske hiše
Lastnik stanovanja po 129. členu SZ je le oseba, ki jo zavezuje dolžnost prodaje stanovanja po 117. členu SZ. Prvotožena stranka ni taka oseba, ker je stanovanje pridobila s kupno pogodbo od dedičev denacionalizacijskega upravičenca. Zato tožečima strankama ni dolžna omogočiti nakupa drugega primernega stanovanja.
Določba 394. člena ZOR je le omejeno kogentna, torej le toliko, kolikor jo omejuje drugi zakon, sicer pa je dispozitivne narave, kakor pretežna večina drugih določb obligacijskega prava. Omejitve določajo predvsem monetarni in finančni predpisi.
Sklep pravne prednice tožene stranke-zavarovalnice z dne 26.6.1989 ne krši načela načela denarnega nominalizma. Sodna praksa je upoštevala dogovore pogodbenikov o različnih klavzulah, sklenjenih v tem obdobju z namenom ohranitve realne vrednosti denarne obveznosti, če taki dogovori niso bili v nasprotju s prisilnimi predpisi v času sojenja (pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije iz junija 1992). Zato ni nobene ovire, da se ne bi upošteval sklep z dne 26.6.1989, ki je bil več kot samo dogovor pri sklepanju posamezne pogodbe, saj je utemeljeval takratno splošno poslovno politiko zavarovalnice v vseh pogodbah o zavarovanju splošne odgovornosti.
Če je pri poravnalni ponudbi tožene stranke-zavarovalnice res šlo za izraz splošne poslovne prakse tožene stranke-zavarovalnice, potem je bila tožena stranka-zavarovalnica takrat dolžna enako obravnavati vse oškodovance. Tožnik je torej upravičen zahtevati enako obravnavanje, saj ne more biti na slabšem od oškodovancev, ki jim je tožena stranka v tistem obdobju izplačala odškodnino z upoštevanjem valorizacije zavarovalne vsote.
fiksen posel - rok je bistvena sestavina pogodbe - izpolnitev pogodbe - valutna klavzula
V pogodbi je določeno, da je dobavni rok bistveni del pogodbe. Določba je jasna in pomeni, da je pogodba razdrta po samem zakonu, če dolžnik ne izpolni svojih obveznosti v dogovorjenem roku (1. odstavek 125. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR). Vendar pa po 2. odstavku 125. člena ZOR upnik ohrani pogodbo v veljavi, če vztraja pri njeni izpolnitvi. Tožena stranka je vztrajala pri pogodbi. Zahtevala in sprejela je njeno izpolnitev in tudi sama pogodbo izpolnila s plačilom v obsegu, kot je to štela za utemeljeno. To pomeni, da pogodba zaradi zamude tožeče stranke ni bila razdrta.
ZLS člen 7, 51, 51/1, 100, 100/2. ZPP (1977) člen 201. Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela člen 189, 211, 211/3.ZOR člen 210. ZPPSL (1989) člen 148, 148/1, 159.
lokalna samouprava - premoženjska razmerja med občinami - enotno sosporništvo - skupno premoženje občin
Z oblikovanjem novih občin je premoženje prvotne občine postalo skupno premoženje vseh na njenem območju oblikovanih novih občin.
V sporih nanašajočih se na premoženje prvotne občine, ki še ni razdeljeno med novo nastale občine, so ti enotni sosporniki. Zato mora pritožbeno sodišče pritožbo, ki jo je vložila ena občina obravnavati tako, kot da so jo vložile vse v sporu udeležene občine. Zato imajo tudi te pravico vložiti revizijo.
ZMZPP člen 68, 94, 97, 97/1, 97/2, 100, 101, 101/1, 101/2.ZPP člen 406, 406/2.
priznanje tujih sodnih odločb - diplomatsko priznanje tuje države - zavrnitev priznanja - izključna pristojnost slovenskega sodišča - spor iz zakonske zveze - vzgoja in preživljanje otrok - vsebinski preizkus sodbe - višina preživnine
Višine preživnine v postopku za priznanje tuje sodbe ni mogoče preizkušati, ker ZMZPP uzakonja sistem omejenega preizkusa, po katerem se ugotavlja le, ali so bile pri izdaji obravnavane sodbe izpolnjene z zakonom določene predpostavke, vsebinsko pa le glede vprašanja, ali sodba nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije.
CZ člen 24, 24/1, 249, 249/2, 250, 250/1.ZUP člen 143.
carinski zavezanec
V carinski listini navedeni glavni zavezanec prevzame jamstvo za obveznost plačila carine in drugih uvoznih dajatev, če prevoznik v odrejenem roku ne bi predal blaga prevzemni carinarnici.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - sodba sodišča druge stopnje o pritožbi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka v sodbi sodišča druge stopnje - odločilno dejstvo - prištevnost
Pritožbeno sodišče ni odgovorilo na pritožbena izvajanja zagovornika, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo kazenski postopek, ko je brez zaslišanja izvedenca psihiatra ugotovilo, da je storilec storil dejanje v stanju zmanjšane prištevnosti, s čimer naj bi bil kršen 265.čl. ZKP. Ker ni zavzelo stališča glede obstoja bistvenega elementa kaznivega dejanja -
prištevnosti, s čimer je ravnalo tudi v nasprotju s 1.odst. 395.čl. ZKP, je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - nezakonito postopanje sodišča - sprememba tožbe v nenavzočnosti tožene stranke - preložitev naroka za glavno obravnavo
Tožeča stranka je spremenila tožbeni zahtevek na naroku, na katerem tožene stranke ni bilo. Sodišče naroka ni preložilo in ni poslalo zapisnika toženi stranki. To pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2. odst. 354. člena ZPP.
povrnitev škode - nesreča pri delu - odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost - delovni stroj kot nevarna stvar - delna oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca
Že samo dejstvo, da je tožnica vedela, da prijemlje za del obratujočega stroja, zadostuje za oceno o njenem 50-odstotnem prispevku k nastanku škode. Nobenega razloga ni bilo, da je to storila, saj takrat na tem stroju ni izvajala nobenih delovnih operacij. Vprašanje oblike njene krivde ali celo stopnje malomarnosti za razmerje v tej pravdni zadevi ni odločilno. Stopnja krivde oškodovanca praviloma ne vpliva na obseg deljene odgovornosti.
Pomembno je predvsem, ali in koliko je konkretno oškodovančevo ravnanje prispevalo k nastanku škode.
CZ člen 24, 24/1, 249, 249/2, 250, 250/1.ZUP člen 143.
carinski zavezanec
V carinski listini navedeni glavni zavezanec prevzame jamstvo za obveznost plačila carine in drugih uvoznih dajatev, če prevoznik v odrejenem roku ne bi predal blaga prevzemni carinarnici.
Če vlagatelj zahteve za denacionalizacijo kljub pozivu na odpravo pomanjkljivosti v določenem roku ne predloži zahtevanih dokazil, ima vloga take pomanjkljivosti, da je ni mogoče obravnavati.
Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik sodnik sodišča, ki je predlagalo delegacijo, kar pomeni, da obstoji okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodnikov tega sodišča. To je tehten razlog, da naslovno sodišče ne more voditi postopka in odločati o tožbenem zahtevku tožnika.
ZOR člen 369, 371, 372, 372/1. ZTPDR člen 2, 11, 88. ZDR (1990) člen 11, 135. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - plača in drugi prejemki - prenehanje glavne terjatve z izpolnitvijo - zamudne obresti - zastaranje - zastaralni rok
Po določbi 371. člena ZOR terjatve zastarajo v petih letih, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok. V členih od 372. do 380. člena ZOR so izrecno naštete terjatve, ki zastarajo v posebnih zastaralnih rokih. Med njimi ni terjatev, ki izvirajo iz delovnega razmerja, saj delovno razmerje ne nastane - kot prej povedano - na podlagi pogodbe civilnega prava, temveč nastane s pogodbo, ki jo urejajo delovnopravni predpisi.
ZTPDR, ZDR in ZOR so namreč predpisi, ki imajo v hiearhiji pravnih aktov enako veljavo. Ker v nobenem od njih ni določen za terjatve delavcev iz delovnega razmerja krajši zastaralni rok od splošnega, velja za te terjatve petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR.
Če pa glavna terjatev - kot v obravnavanem primeru - preneha z izpolnitvijo, so zastarane kot je pravilno presodilo pritožbeno sodišče, zamudne obresti kot občasne terjatve v treh letih od dospelosti vsakega posameznega mesečnega obračuna obresti od razlike plač.
ZDSS člen 4. ZDR (1990) člen 11. ZTPDR člen 88, 88/2. ZGD člen 250.ZPP člen 13.
delovno razmerje pri delodajalcu - razrešitev direktorja - prenehanje delovnega razmerja - plače in drugi prejemki - odpravnina - stvarna pristojnost
Za odločanje o sporu zakonitosti razrešitve direktorja in njegovem prenehanju delovnega razmerja ter posledično pravice do odpravnine je stvarno pristojno delovno sodišče.
Določba 1. odstavka 279. člena ZOR je kogentne narave, ki jo mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. V njej je vsebovana prepoved obrestovanja zapadlih občasnih denarnih dajatev, v kolikor drug zakon ne dovoljuje plačila zamudnih obresti od ponavljajočih se dajatev. Smisel določbe 1. odstavka 279. člena ZOR je v omejitvi zamudnih obresti pri periodičnih dajatvah, ki sicer lahko dosežejo nesorazmerno visoke zneske. Ker niti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niti Zakon o obrestni meri zamudnih obresti ne določata, da od zapadlih ponavljajočih dajatev, izvirajočih iz pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja tečejo zamudne obresti, je pravno pravilna odločitev obeh nižjih sodišč, ki sta tožbeni zahtevek na njihovo plačilo zavrnili kot neutemeljeni.
Prepoved obrestovanja občasnih denarnih dajatev - v kolikor ni z zakonom dovoljena - se namreč ne nanaša na plačilo zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje (3. odstavek 279. člena).