ZZZDR člen 102, 103, 103/2, 129, 131, 131/1, 131/2.URS člen 41, 41/3, 54, 54/1.
višina preživnine - redno šolanje - preživljanje polnoletnega otroka - pravice in dolžnosti staršev - ločeno življenje polnoletnega otroka - pravica do izbire načina preživljanja
Odločitev polnoletnega otroka, ki se želi osamosvojiti in se zato odloči živeti proč od staršev, je tako pomemben razlog, da lahko, ob nadaljevanju rednega študija, zahteva od njih preživljanje v denarju. Če starši niso krivi za otrokov odhod iz skupnega gospodinjstva, so dolžni prispevati k preživljanju v takšnem obsegu, kot da bi otrok živel pri njih.
ZD člen 117, 117/5.ZNP člen 152, 153.ZPP člen 230, 230/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - obličnost - overitev pogodbe - zapisnik o overitvi kot javna listina
Zapisnik o overitvi je javna listina.
Dokazni postopek je pokazal, da je sodnik pogodbo strankama prebral in da je pogodbeni stranki tudi opozoril na posledice sklenjene pogodbe. S tem je sodišče ugotovilo, da v zapisniku o overitvi ni bilo zapisano vse, kar se je pred sodnikom dejansko dogajalo. Takšno dokazno sklepanje je v skladu z ZPP.
ZAP člen 91, 91a.ZASP člen 28, 29, 84, 153, 189, 189/2.ZOR člen 219. Pravilnik o javnem izvajanju in predstavljanju glasbenih dejavnosti.
neupravičena pridobitev - avtorska pravica - pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami - višina nadomestila - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - tarifa za predvajanje avtorskih del
Tožena stranka je s predvajanjem glasbe v diskoteki v svojo korist uporabila pravico avtorjev glasbe do javnega predvajanja s fonogrami. Zato je tožeči stranki, Zdrženju skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije - SAZAS, dolžna plačati nadomestilo z korist, ki jo je imelaod uporabe.
Korist tožene stranke znaša toliko, kolikor bi za uporabo avtorskih pravic v spornem obdobju morala plačati na podlagi veljavnega Pravilnika o javnem izvajanju in predstavljanju glasbenih dejavnosti
avtomobilska škoda - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda enega imetnika
Sodišči prve in druge stopnje sta glede na navedene dejanske ugotovitve pravilno ocenili, da je do nesreče prišlo izključno zaradi prehitre vožnje toženca. Tako sta tudi pravilno uporabili določbo prvega odstavka 178. člena ZOR, ko sta odločili, da je toženec v celoti odgovoren za škodo, ki je tožniku nastala zaradi nesreče.
ZD člen 117, 118, 119, 120, 121, 122. ZPP (1977) člen 385, 385/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - odplačna pogodba - pravna narava pogodbe - aleatornost - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravica dedičev
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je obligacijska pogodba čeprav je sicer urejena v Zakonu o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD, členi 117 do 122). Ker se ta pogodba večkrat sklepa med sorodniki in ker premoženje, ki se z njo prenaša, ne sodi v zapuščino, prihaja po smrti preživljanca lahko do sporov med dediči. Do teh pride predvsem tedaj, ko dediči stranka) zatrjujejo, da je bila pogodba deloma darilna in iz tega naslova uveljavljajo dednopravne zahtevke.
Ugotovitev o odplačnosti ali neodplačnosti pogodbe je pretežno dejanska ugotovitev, ki je na revizijski stopnji ni več dovoljeno izpodbijati, ker je izpodbijanje dejanskega stanja prepovedan revizijski razlog po tretjem odstavku 385. člena ZPP. Delno materialnopravne narave pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju je le ocena aleatornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS05332
ZOR člen 89, 89/1, 436, 454. ZTLR člen 34, 34/1, 41.
prodaja motornega vozila - vsebina pogodbe - pridobitev lastninske pravice na premičnini - pridobitni način - izročitev stvari - pooblastilo - obseg pooblastitve - cesija
Izročitev stvari je realizacija pravilno sklenjene prodajne pogodbe za premične stvari in predstavlja trenutek prehoda lastninske pravice med pogodbenikoma.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - sporazum o krajevni pristojnosti
Sporazum pravdnih strank o krajevni pristojnosti je veljaven, saj je bil sklenjen v skladu s prvim in tretjim odstavkom 69. člena ZPP. Ob takem stanju ni razlogov za spreminjanje volje pogodbenih strank, ki so morale že ob podpisu pogodbe, s katero so se sporazumele o pristojnosti določenega sodišča, razmišljati o razlogih za tak zapis. Tedaj so tehtale različne razloge, med katerimi očitno ni prevladalo načelo ekonomičnosti.
Ker je bilo stanovanje zgrajeno iz sredstev ZPIZ in leži v zgradbi, ki je bila v celoti namenjena za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov, sta ob pravilni uporabi prvega odstavka 114. člena SZ pravilno ugotovili, da ima poseben status, zaradi katerega ga po prvem odstavku 128. člena tožena stranka ni dolžna prodati.
ZPP (1977) člen 191, 191/2, 219, 219/1, 220, 223, 299.ZD člen 141, 141/1.
sprememba tožbe - začetek teka zastaralnega roka - prosti preudarek - dokazovanje - dokazi - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - dediščinska tožba - cenitev - privatna listina
Enoletni subjektivni rok za zastaranje zahtevka na izročitev dela zapuščine začne teči z nastopom subjektivnih okoliščin na strani dediča, kot so, kdaj je zvedel, da je dedič. Dedič, ki je na primer rojen zunaj zakona zapustnika, tako izve, da je zapustnikov dedič šele, ko se očetovstvo zapustnika pravnomočno ugotovi.
Prekinitev zastaralnega roka nastopi z vložitvijo dediščinske tožbe. Tožba ni spremenjena, če je moral tožnik zaradi nedopustnih ravnanj toženke med pravdo prvotni stvarnopravni zahtevek spremeniti v denarni zahtevek.
denacionalizacija nepremičnine - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - obseg povračila - pravna narava zahtevka - nečista denarna terjatev
Glede pravne narave zahtevkov iz drugega odstavka 72. člena ZDen je ugotoviti naslednje: ti zahtevki niso odškodninski v smislu odškodninskega prava, ker niso podani vsi elementi splošnega civilnega delikta, niti niso obogatitvene narave v smislu 210. in naslednjih členov ZOR, ki zavezuje okoriščenca k vrnitvi zgolj koristi, ki jo je neupravičeno dosegel, medtem ko gre pri zahtevkih iz drugega odstavka 72. člena ZDen za vrnitev koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi dobil odvzeto nepremičnino vrnjeno takoj po uveljavitvi ZDen. Pravno podlago za takšne zahtevke kot je obravnavani, daje drugi odstavek 72. člena ZDen.
Nadomestilo sta sodišči pravno pravilno ugotovili po razmerah na dan sojenja (kot to velja po sodni praksi v primerih, ko se odloča o nadomestitvah v preteklosti nastalih obveznosti, pa ni določeno drugače: nečiste denarne terjatve).
ZIZ člen 15.ZPP člen 22, 22/2, 179, 269, 269/2, 274, 274/2.
spor o pristojnosti - izključna krajevna pristojnost v izvršilnem postopku - ugotovitev krajevne nepristojnosti po uradni dolžnosti - predlog za izvršbo - ustavitev izvršbe
"Popravek predlog za izvršbo", ki ga vodi upnik potem, ko je sodišče izvršbo že ustavilo, je nov predlog za izvršbo.
Izvršilno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo, to je prej predno je začelo postopati po njem.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prazna stanovanjska hiša v lasti zakonca imetnika stanovanjske pravice - skupno premoženje zakoncev - razveza zakonske zveze - odpoved stanovanjskega razmerja
Toženka je bila imetnica stanovanjske pravice, toženkin mož pa je kupil stanovanjsko hišo že sredi osemdesetih let. Hiša je bila prazna in primerna za bivanje, saj jo je oddajal podnajemnikom. Kupljena je bila z denarjem, ki je bilo pridobljeno z delom zakoncev v času trajanja zakonske zveze, zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določilo drugega odstavka 51. člena ZZZDR in ugotovili, da je postala hiša skupno premoženje tožene stranke in njenega moža. Ob takem stanju pa je bil izpolnjen pogoj za odpoved stanovanjskega razmerja po 60. členu Zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR, Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84), zato tožeča stranka po drugem odstavku 128. člena SZ ni dolžna prodati spornega stanovanja.
zapuščinski postopek - delitev dediščine - pravica do delitve - skupni stroški dedičev - pobot - pogodbene obresti - denarna terjatev izražena v tolarski protivrednosti tuje valute - obrestovanje
Pravdne stranke so bile razglašene za dedinje še neizterjane italijanske pokojnine po pokojni materi, vsaka do ene tretjine zneska. Toženka je v dogovoru s tožnicama in z njunim pooblastilom to pokojnino izterjala, ni pa izročila vsaki tožnici njej pripadajočega tretjinskega deleža. Pravni temelj na podlagi katerega tožnici terjata denar, je zato sklep o dedovanju; delitev zapuščine pa smeta zahtevati ob vsakem času.
S trenutkom, ko je opravljen preračun glavnice v domačo valuto, je odmena za uporabo tujega denarja (del pa na račun ohranjanja realne vrednosti) zakonsko določena zamudna mera obresti (Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, ZPOMZO, Ur.l. RS, št. 45/95).
ZDru člen 14, 14/1. ZUS člen 26, 26/2.ZUP člen 218.
dovoljenje za delovanje mednarodnega društva
Dovoljenje Vlade RS, po določbi 1. odstavka 14. člena Zakona o društvih, za delovanje na območju Slovenije, mednarodnim društvom ali zvezam mednarodnih društev, ni upravni, temveč oblastni akt, ki je izraz politične volje vlade. Ker gre za akt, ki ga vlada ne sprejema po določbah ZUP, niso podani pogoji za upravni spor po 2. odstavku 26. člena ZUS.
ZOR člen 154, 170, 171, 171/1. Zakon o obrambi in zaščiti člen 18.
objektivna odgovornost države - odgovornost za druge - pojem tretje osebe - izpolnjevanje vojaške obveznosti - škoda nastala pri športu - igranje nogometa - vmesna sodba
V sodni praksi in pravni teoriji je enotno stališče, da po določilu prvega odstavka 171. člena ZOR (v zvezi z 18. členom Zakona o obrambi in zaščiti) odgovarja država za škodo, ki jo tretjim osebam povzročijo vojaške osebe s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom. Za razumevanje pojma tretje osebe je treba opozoriti, da se dejanje in odgovornost zanj po določilu 170. oziroma 171. člena ZOR ločita. Odgovornost nosi druga oseba in ne tista, ki je (škodno) dejanje povzročila. Oseba, ki je izven razmerja med navedenima, pa je tretja oseba (ki je lahko v razmerju do odgovorne organizacije oziroma države ali pa ne).
ZOR člen 189, 189/1, 200, 200/1, 200/2.URS člen 22.
obseg povrnitve gmotne škode - teorija adekvatne vzročnosti - navadna škoda ali izgubljeni dobiček - honorarni zaslužek - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Kadar je več dejavnikov, ki lahko vplivajo na nastanek škodne posledice (zatrjevane izgube dobička), je treba pri ugotavljanju vzročne zveze po teoriji adekvatne vzročnosti kot pravno upošteven vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do določene škodne posledice.
priznanje in odmera starostne pokojnine za posebne zasluge - učinek odločbe
Ker je odločba o priznanju in odmeri starostne pokojnine konstitutivno favoriabilne narave, kar pomeni, da so z njo ustanovljene določene pravice, pravno učinkuje šele od dneva izdaje oz. vročitve stranki.
ZDSS člen 4, 4-2. ZTPDR člen 53, 53/1, 53/2, 53/2-2.
delovno razmerje pri delodajalcu - motivacija delavcev - pravica do dobička - stvarna pristojnost
Tožnik v tej zadevi je bil pri toženi stranki od 4.3.1997 dalje v delovnem razmerju na temelju pogodbe o zaposlitvi z dne 10.9.1997. V 8. členu te pogodbe je bila urejena pravica delavca do dela dobička tožene stranke. Ker je tožena stranka subjekt zasebnega prava, bi bila ta pravica s pogodbo o zaposlitvi zakonito urejena tudi, če bi ne imela posebne pravne podlage v pravnih normah. Določila 53. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Uradni list RS, št. 60/89, 42/90) posebej urejajo pravico delavca do dela dobička. Zato ni dvoma, da je pravica do dobička, ki je določena s pogodbo o zaposlitvi, posamična delavčeva pravica iz delovnega razmerja, za odločanje o sporih v zvezi s to pravico pa je pristojno delovno sodišče.