ZUS člen 1, 1/2, 1/3, 34, 34/1-3.ZLPP člen 49, 49-a. ZAPPNI člen 1a, 1a/3, 48. ZUP (1986) člen 3, 210, 210/4, 210/6, 222.
sodno varstvo - predpostavka za vložitev tožbe - dokončen upravni akt - začetek revizijskega postopka
Sklep o začetku revizijskega postopka, ki ga je izdala revizorka lastninskega preoblikovanja, je upravni akt prve stopnje, ki ga ni mogoče izpodbijati s tožbo po 3. odstavku 1. člena ZUS, ampak le s pritožbo v upravnem postopku.
URS člen 34, 39. EKČP člen 8, 10. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah člen 17. ZOR člen 170, 170/1, 200, 200/1. ZJG člen 7, 30, 30/3.
višina denarne odškodnine - svoboda izražanja - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objektivna odgovornost delodajalca - povrnitev negmotne škode - javna glasila - pravica in dolžnost informiranja - odgovornost odgovornega urednika - odgovornost za ravnanje drugega
Zakon omejuje pravico in dolžnost informiranja tedaj, ko posega v drugo človekovo pravico, in sicer v pravico do varovanja časti in ugleda. Pri ugotavljanju ravnovesja med človekovima pravicama in presojanju, ali je tožbeni zahtevek res tak, da v demokratični družbi opravičuje nujnost posega sodišča, je sodišče upoštevalo pomembno vlogo, ki jo ima tisk, zlasti kadar gre za tako imenovane osebe javnosti.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje nepremičnine v družbeni lastnini - pravica upravljanja
Ker z ustanovitveno odločbo restavracija "P." ni trajno prešla v osnovna sredstva podjetja Hotel "I.", ta in njegovi pravni nasledniki tudi kasneje z uporabo tega obrata na njem niso pridobili stvarnih pravic oziroma tem ustreznih pravic upravljanja na sredstvih v družbeni lastnini. Tožeča stranka sicer lastninske pravice ne zatrjuje, zatrjuje pa pravico upravljanja, ki je po odpravi družbene lastnine podlaga za nastanek lastninske pravice. Te pa na škodo družbene lastnine ni bilo mogoče priposestvati.
povrnitev negmotne škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - višina denarne odškodnine - zastaranje odškodninske terjatve
Proizvodnja v kateri so delavci izpostavljeni pri delu formaldehidnemu lepilu, močnim hlapom, prahu in podobno, ki povzročijo poklicno bronhialno astmo, predstavlja nevarno dejavnost.
Pravna dejanja stečajnega dolžnika lahko izpodbija (poleg upnikov) stečajni dolžnik sam, ki ga zastopa stečajni upravitelj.
Z začetkom stečajnega postopka pravna osebnost stečajnega dolžnika ne preneha, pravna posledica začetka stečajnega postopka pa tudi ni niti prenehanje niti zmanjšanje njegove pravdne sposobnosti (primerjaj čl. 103 - 136 ZPPSL).
Zakon o dedovanju oziroma pravila ODZ, ki so urejala darilno pogodbo ni določal oblike preklica darila. Zato je utemeljen sklep, da preklica ni bilo potrebno uveljavljati s tožbo, pač pa se je morala s tožbo zahtevati le vrnitev preklicanega darila (dajatvena tožba), če obdarjenec darila ni vrnil prostovoljno.
Obveznost vrnitve izročenega premoženja (106. člen ZD) nastopi na podlagi izročevalčevega preklica, kadar je ta utemeljen. Ni utemeljenih pravnih razlogov, da se ne bi navedeni pogoji preklica pogodb in vrnitve izročenega premoženja enako presojali tudi v primerih, ko je prednik z darilno pogodbo izročil obdarjencu svoje premoženje ali del in si izgovoril pravico brezplačnega stanovanja in dosmrtne oskrbe in podobno, obdarjenec pa prevzetih obveznosti zatem ni izpolnjeval.
ZZZDR člen 78, 78/2, 78/3, 79. ZPP (1977) člen 164, 167, 167/1, 382, 382/4, 385, 385/3, 389, 400.
vzgoja in varstvo otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka - dovoljenost revizije - sklep o stroških pravdnega postopka - sklep o začasni odredbi
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili določila 78. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Glede na to, da sedaj otroka že živita ločeno, je po drugem odstavku tega člena odločilo, naj hčerka še naprej živi z materjo in naj ostane v novem okolju in v šoli, ki jo že obiskuje, sin pa naj živi z očetom. Starša se bosta morala truditi, da se bosta osebno posvečala otrokoma in jima nudila ustrezno oporo in pomoč. Če bosta dovolj razumna in vztrajna, bosta sčasoma uredila tudi medsebojne odnose, kar bo olajšalo tudi stike z otrokoma, ki jima nista dodeljena v varstvo in vzgojo. Tako bo otrokoma omogočena povezava z obema staršema in ohranitev navezanosti med bratom in sestro.
posebne gradbene uzance - začasna situacija - plačilo začasne situacije
Dogovor o plačevanju naročenega dela po začasnih situacijah ima za posledico naročnikovo dolžnost, da znesek iz začasne situacije plača, če začasni situaciji ne ugovarja.
zahteva za varstvo zakonitosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora - dokazovanje negativnih dejstev
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine je obrazložen, če je dolžnik navedbi, da ni naročil s fakturo zaračunane storitve, predlagal sodišču, naj zahteva od upnika predložitev naročilnice.
ZTPDR člen 73.ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 200, 203.
višina denarne odškodnine - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - povrnitev negmotne škode
Proizvodnja, v kateri so bili delavci izpostavljeni azbestnemu prahu, to pa je pri njih povzročilo azbestozo, in druga huda obolenja, je nevarna dejavnost.
ZGD člen 3, 3/1, 398, 394, 394/1, 394/2, 446, 456. ZPP (1977) člen 192, 192/2, 212, 212-3, 215, 215/1.
prenehanje družbe po skrajšanjem postopku - prevzem neporavnanih obveznosti družbe - pasivna legitimacija družbenikov - prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe - nadaljevanje prekinjenega postopka
Družbeniki, ki zaradi prenehanja družbe po skrajšanem postopku prevzamejo obveznost plačila njenih obveznosti, so glede prevzetih obveznosti pravni nasledniki družbe.
Prenehanje družbe ima za posledico prekinitev pravdnega postopka po 3. točki 212. člena ZPP. Če je predmet spora obveznost, ki so jo zaradi prenehanja družbe po skrajšanjem postopku prevzeli družbeniki, se postopek nadaljuje po prvem odstavku 215. člena ZPP proti njima.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranost sojenja
Ker je v konkretnem primeru tožnik zaposlen na sodišču, ki naj bi odločalo o odškodnini za posledice zatrjevanega posega v čast in ugled, bi sojenje lahko otežilo medsebojne odnose pri delu sodišča, poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo tudi do dvoma v nepristranost sojenja. Zato je Vrhovno sodišče ugodilo predlogu in določilo okrajno sodišče, ki je krajevno v bližini.
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili spada med dejanja, s katerimi se močno ogroža zdravje ljudi, za njih pa pri odrejanju pripora zadošča že manjša stopnja ponovitvene nevarnosti kot pri tistih kaznivih dejanjih, s katerimi ta varovana dobrina ni ogrožena v tolikšni meri.
Če se storilcu kaznivega dejanja očita ponovitvena nevarnost, domneva nedolžnosti ni kršena, saj za odreditev pripora po 1.odst. 20.čl. Ustave Republike Slovenije ob izpolnjenih ostalih pogojih zadostuje že utemeljen sum, da je tisti, zoper katerega je odrejen tak ukrep, storil kaznivo dejanje.
Hišni pripor je bil podaljšan do vključno 23.6.2000, tega dne pa je bila vložena obtožnica s predlogom za odreditev pripora, na podlagi katerega je sodišče istega dne izdalo sklep o priporu, ki začne teči z dnem in uro prijetja in ki je bil obtožencu vročen ob prijetju 25.6.2000. V takem primeru ne gre za nadomestitev hišnega pripora s priporom zaradi neupoštevanja obveznosti v zvezi s hišnim priporom, ampak za ugotovitev, da je predlog pristojnega državnega tožilca za odreditev pripora utemeljen zaradi zagotovitve varnosti ljudi.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilec
Upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti so v 1.odst. 421.čl. ZKP našteti taksativno, med njimi pa ni oškodovanca kot tožilca, zato je njegova zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena.
revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Tožeča stranka se v reviziji zavzema za drugačno oceno dokazov. S tem izpodbija dejanske ugotovitve sodbe prve in druge stopnje, kar pa ni mogoče, ker to prepoveduje 3. odstavek 385. člena ZPP.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - preklic privolitve (bivšega) imetnika stanovanjske pravice za odkup - velika nehvaležnost - povzročitev škode - odškodninska odgovornost kupca
Toženčevo ravnanje, ki je bilo ocenjeno kot velika nehvaležnost in kot razlog za preklic privolitve za odkup stanovanja, je lahko podlaga za njegovo odškodninsko odgovornost, vendar samo za škodo, ki je v vzročni zvezi s tem njegovim ravnanjem. To pa nikakor ni škoda, ki jo v tej pravdi zatrjuje tožnica, ki svojo oškodovanost temelji na tem, da stanovanja sama ni kupila.
Toženka je zapisala v pritožbi, da naj bi na sodiščih ostali "prostaki" in "skorumpirana sodrga poklicnih političnih sodnikov, katere zataje kriminalna dejanja in se postavijo v bran onega, kateri ima denar...", o tožnici pa je večkrat zapisala, da so "mrhovinarski dahije". Take navedbe, ki so predstavljale dejansko podlago za odločitev o kaznovanju toženke z denarno kaznijo, so jasne ter same po sebi predstavljajo žalitev in zaničevanje tistega, kateremu so namenjene.
solastninska pravica na nepremičnini - varstvo solastnine - obseg uporabe solastne nepremičnine - idelni deleži - delitev solastnine
Tožniki kot solastniki nepremičnine bi utemeljeno zahtevali od tožencev izročitev v posest tistega dela hiše, ki presega njun solastninski del. Vendar hiša ni razdeljena in zato ni ugotovljeno, koliko in kateri del stanovanja, ki ga uporabljata toženca, presega njun solastninski del. Zato tožbenemu zahtevku tudi delno ni bilo mogoče ugoditi, čeprav sicer med strankami ni sporno, da toženca uporabljata večji del v naravi, kot ustreza njunemu solastninskemu deležu.
Ker med strankami ni sporazuma o delitvi solastne nepremičnine, je položaj rešljiv samo v nepravdnem postopku po določbah 13. poglavja Zakona o nepravdnem postopku.
Ugotovljeno je, da ima stavba take gradbene napake, da ni varna in je zato predvidena njena sanacija. Takšno stanje ne ustreza pričakovanjem tožnice kot kupovalke. Zato kupljeno stanovanje nima molče dogovorjenih lastnosti (tretja točka 479. člena ZOR) in je torej obremenjeno s stvarno napako.