zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti na podlagi svoje analize in ocene dokazov sprejema drugačne sklepe, kot jih je sprejelo sodišče o obstoju odločilnih dejstev, gre za uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa navedenega izrednega pravnega sredstva ni mogoče vložiti.
začetek teka zamudnih obresti - dokazno breme - dolžniška zamuda - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - rok za izpolnitev obveznosti
Če zavarovalnica ne izplača odškodnine ali pogodbeno dogovorjene zavarovalnine v 14 dneh od prejema obvestila o nastanku zavarovalnega primera oziroma dneva ugotovitve obstoja in zneska nastale obveznosti, pride v dolžniško zamudo.
Dokazno breme o obstoju okoliščin, zaradi katerih naj ne bi bila v zamudi z izpolnitvijo, je na strani zavarovalnice.
Izločitvena pravica je pravica upnika, da v stečajnem postopku izločuje iz stečajne mase stvari, ki niso dolžnikov last in zato niso del njegovega premoženja.
Z izločitvenimi zahtevki se izločujejo stvari iz posesti stečajnega dolžnika, ki niso njegova last. Izločitvenih zahtevkov ni mogoče utemeljevati z obstojem pridržne pravice, ker zaradi pridržne pravice upnika ne preneha dolžnikova lastnina na pridržani stvari.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker ugovor glede obstoja utemeljenega suma izhaja iz vložnikove ocene izvedenih dokazov, gre za vprašanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, to pa je razlog, iz katerega po 2.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
industrijska lastnina - tožba na ugotovitev ničnosti patenta - nov izum - javna uporaba izuma
Zavarovanje izuma s patentom ni predpostavka za opredelitev uporabe izuma kot javne uporabe.
Za uspešnost tožbe na ugotovitev ničnosti patenta mora biti - med drugim - izpolnjen tudi pogoj, da na dan vložitve prijave izum ni bil nov. Nov pa ni bil, če je že postal dostopen javnosti s prikazovanjem ali uporabo na način, ki omogoča strokovnjakom, da ga lahko uporabljajo.
Ničnost patenta se lahko uveljavlja tudi potem, ko je Urad za varstvo industrijske lastnine izdal odločbo iz 1. in 2. točke 73. člena ZIL.
ZOR člen 103, 103/1, 103/2. ZPPSL člen 77, 77/1, 125, 125/1. ZIP člen 251a. ZTLR člen 34, 34/4.
zastavna pravica - ničnost pogodbe o prodaji zarubljenih stvari - nujno sosporništvo - izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla - čas izpolnitvenega dejanja
Stranke nične pogodbe so nujni sosporniki.
Prodaja zarubljenih predmetov je prepovedana samo njihovemu lastniku, ni pa prepovedan njihov nakup. Prodajna pogodba, katere predmet je zarubljena stvar, zato ni nična.
Za ugotovitev ali je bilo izpodbijano dejanje tokrat storjeno v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, kadar upravičenec izpodbija pravni posel, je pomemben čas izpolnitvenega dejanja.
URS člen 27.ZKP člen 200, 200/2, 207, 207/1, 420, 420/1-3, 420/2.
pripor - pritožba zoper sklep o podaljšanju pripora med preiskavo - rok za odločitev o pritožbi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ponovitvena nevarnost - domneva nedolžnosti
Čeprav v 2.odst. 205.čl. ZKP ni določeno, v kakšnem času mora višje sodišče odločiti o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora, je to dolžno storiti v oseminštiridesetih urah, kot je to na primer določeno v 1.odst. 207.čl. ZKP za pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora po izročitvi obtožnice sodišču. Vsi razlogi, ki narekujejo hitro odločanje po 1.odst. 207.čl. ZKP, namreč še toliko bolj veljajo v fazi preiskave.
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne zatrjuje vzročne zveze med kršitvijo določb kazenskega postopka in zakonitostjo izpodbijane sodne odločbe, kršitve, čeprav je podana, ni mogoče upoštevati kot razloga iz 3.tč. 1.odst. 420.čl. ZKP.
začasna odredba - pogoji - možnost prisilne izvršitve akta - izdaja vodnogospodarskega dovoljenja
Izvršitev vodnogospodarskega dovoljenja ni tak akt, ki bi ga bilo mogoče prisilno izvršiti, je le podlaga, da stranka, v katere korist je bil izdan, izvaja upravičenja, ki so ji z aktom zagotovljena.
V primeru aktov, ko so strankam priznane kakšne pravice, ali zavrnilnih odločb, ni mogoča izvršba v upravnem postopku in ni mogoče izdati začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, s katero bi se odložila izvršitev takega akta.
URS člen 33, 67, 67/1.ZGJS člen 68, 72, 72/1, 76. ZKD (1982) člen 3, 7. ZTLR člen 7, 15, 21.
pridobitev lastninske pravice - pravica do zasebne lastnine - lastninska pravica na kanalizacijskih napravah - javno dobro
Zasebne lastnine na kanalizaciji zakonodaja ne prepoveduje. Zasebni del kanalizacije ne postane javna kanalizacija zgolj na podlagi dejstva, da je nanj priključenih več koristnikov.
Ker predstavlja kanalizacija stvar, gradnjo, veljajo za razmerja v zvezi z njo določila ZTLR.
javna dražba - predkupna pravica najemnika - stečaj lastnika stanovanja - prodaja najemniškega stanovanja v stečajnem postopku - pogoji prodaje
Uveda stečajnega postopka zoper lastnika stanovanja ne vpliva na najemnikovo predkupno pravico po SZ.
Če se stanovanje prodaja na javni dražbi, lahko najemnik uveljavi predkupno pravico tako, da svojo ponudbo izenači ponudbo najboljšega ponudnika.
Pravice predkupnih upravičencev ne morejo biti v nasprotju z namenom dražbe oziroma pravico najboljšega ponudnika, da v primeru, ko predkupni upravičenec izenači ponudbo, poda še višjo (boljšo)
ZUS člen 32, 32/1, 32/3. ZPP (1977) člen 89, 89/1.
umik tožbe - dejanje stranke s pooblaščencem
Ker lahko opravilno popolnoma sposobna stranka opravlja procesna dejanja sama ali po pooblaščencu, je umik tožbe veljaven tudi, kadar stranka, ki ima pooblaščenca, tožbo v upravnem sporu umakne sama.
ZTPDR člen 83, 83/1. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev - delovno razmerje pri delodajalcu - rok za uveljavitev varstva pravic pri pristojnem sodišču
Vložitev tožbe leto in pol po poteku roka iz 83. člena ZTPDR pomeni, da je vložena daleč po roku, v katerem je mogoče računati s tem, da bo delavec še uveljavljal pravice iz delovnega razmerja. Zato je pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo, da je bila revidentova tožba vložena prepozno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Vrhovno sodišče ugotavlja, da ni zakonskih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Iz navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo ni mogoče sklepati, da bi bilo očitno, da bi drugo stvarno pristojno sodišče lažje opravilo postopek, prav tako pa tudi ni mogoče ugotoviti drugih tehtnih razlogov, zaradi katerih bi bilo treba odločati tako, kot predlaga tožena stranka. Iz dejstev, ki jih zatrjuje tožena stranka, ni mogoče ugotoviti, da bi zoper njo obstajala gonja, kot je to navedeno v odgovoru na tožbo. Prijave zaradi suma kaznivih dejanj so legitimno ravnanje ali celo obveznost državljanov, če pri tem ne gre za zlorabe, česar pa iz v konkretnih navedbah tožene stranke ni razbrati. Inšpekcijski nadzor je normalna aktivnost davčnih organov, zato zakonite izvedbe davčnega inšpekcijskega nadzora ni mogoče šteti kot ogrožanja podjetniške aktivnosti. Opravljen mora biti v skladu s predpisi, zato naklonjenost ali nenaklonjenost nadzornikov pri izvedbi nadzora pravno ni pomembna.
ZTPDR člen 58, 58/1. ZDR (1990) člen 89, 90, 90/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - pogojna odložitev - disciplinska odgovornost - odgovornost za delovne obveznosti - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
Obligacija izreka ukrepa prenehanja delovnega razmerja pomeni, da ni mogoč izrek milejše sankcije kot na primer denarne kazni ali javnega opomina. Seveda pa to ne pomeni, da izvršitve takega obligatorno izrečenega disciplinskega ukrepa ne bi bilo dovoljeno pogojno odložiti. Po določbi prvega odstavka 90. člena ZDR je namreč možno izvršitev denarne kazni in prenehanja delovne obveznosti pogojno odložiti največ za dobo enega leta in to ne glede na to ali je šlo za obligatoren ali fakultativen izrek disciplinskega ukrepa.
Fakultativno (lahko se izreče) namreč pomeni samo, da je mogoče tako določen ukrep izreči le v primeru, če se že v disciplinskem postopku zatrjujejo in ugotavljajo kvalifikatorne okoliščine, ki jih določa 89. člen ZDR.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi insolventnosti delodajalca - plače in drugi prejemki - odpravnina - jamstveni sklad
Za presojo vprašanja ali delavcem, ki so v obdobju od sprejetja stečajne zakonodaje v letu 1993 do novele Zakona o jamstvenem skladu 1999 izgubili zaposlitev zaradi insolventnosti delodajalca, torej tudi zaradi uvedbe stečaja, pripada pravica do odpravnine, je treba upoštevati Ustavo Republike Slovenije, določila 8. člena ZPPSL ter določila Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, 1982 (Uradni list SFRJ, MP št. 4/84, Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92, Mednarodne pogodbe, št. 15/92). Revizijsko sodišče ob tem ugotavlja, da sodišči prve in druge stopnje nista zmotno uporabili materialnega prava, temveč da sta pravilno ugotovili, da po določilih ZPPSL ter Zakona o jamstvenem skladu tožniku v času, ko mu je prenehalo delovno razmerje, ni pripadala odpravnina zaradi prenehanja delovnega razmerja. Ker za uveljavljeno odpravnino ni bilo neposredne pravne podlage, je revizijsko sodišče v skladu z dosedanjo sodno prakso, revizijo zavrnilo.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2-13, 365, 365/2, 394, 394/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po določbi drugega odstavka 365. člena ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ker je tožena stranka v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje navajala, da je bila tožba vložena po poteku zakonsko dovoljenega roka in bi jo zato sodišče prve stopnje moralo zavreči, bi sodišče druge stopnje moralo sodbo sodišča prve stopnje glede tega preizkusiti. Ker tega ni storilo je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je take narave, da bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 354. člena ZPP). Obenem pa to pomeni, da ima sodba take pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti, saj v njej ni razlogov o odločilnih dejstvih (13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Vrhovno sodišče ugotavlja, da ni zakonskih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Iz navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo ni mogoče sklepati, da bi bilo očitno, da bi drugo stvarno pristojno sodišče lažje opravilo postopek, prav tako pa tudi ni mogoče ugotoviti drugih tehtnih razlogov, zaradi katerih bi bilo treba odločati tako, kot predlaga tožena stranka. Iz dejstev, ki jih zatrjuje tožena stranka, ni mogoče ugotoviti, da bi zoper njo obstajala gonja, kot je to navedeno v odgovoru na tožbo. Prijave zaradi suma kaznivih dejanj so legitimno ravnanje ali celo obveznost državljanov, če pri tem ne gre za zlorabe, česar pa iz v konkretnih navedb tožene stranke ni razbrati. Inšpekcijski nadzor je normalna aktivnost davčnih organov, zato zakonite izvedbe davčnega inšpekcijskega nadzora ni mogoče šteti kot ogrožanja podjetniške aktivnosti. Opravljen mora biti v skladu s predpisi, zato naklonjenost ali nenaklonjenost nadzornikov pri izvedbi nadzora pravno ni pomembna.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa - preklic pogojno odložene izvršitve disciplinskega ukrepa
Zakon ne določa, avtonomni pravni vir pa ne more določati, da se zaradi storitve določene hujše kršitve obvezno izreče preklic izvršitve izrečenega disciplinskega ukrepa, prav tako pa tudi ne določa, da je preklic mogoč le, če delavec stori takšno hujšo kršitev, za katero "se obvezno izreče" ukrep prenehanja delovnega razmerja. Kljub temu je treba pri odločanju o preklicu izvršitve ukrepa prenehanja delovnega razmerja upoštevati, da ima preklic odložitve izvršitve ukrepa enake pravne posledice kot izrek samega ukrepa, zato morajo biti za preklic izvršitve izpolnjeni enaki pogoji kot veljajo za sam "nepogojni" izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja. V skladu s subjektivno-objektivno koncepcijo kaznivih ravnanj v slovenski pravni ureditvi, morajo biti tudi za preklic izpolnjeni vsi subjektivni in objektivni znaki kršitve, zaradi katere disciplinski organi odločajo o preklicu.
odpravnina - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije
Po določilih 2. odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, na izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 80.000,00 SIT. V tej zadevi je vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela revizije 72.706,80 SIT, zato revizija ni dovoljena.