denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - pogoji za denacionalizacijo - upoštevanje odškodnin za podržavljeno premoženje - vrednost nadomestnih zemljišč - zmanjšanje solastnih deležev
Zakonska določba 1.odst. 72. člena ZDen ne ureja pogojev za denacionalizacijo, saj so ti določeni v 3., 4. in 5. členu ZDen, pač pa določa le merila za vštevanje ali nevštevanje prejete odškodnine.
Upoštevanje prejete odškodnine v smislu prvega odstavka 72. člena ZDen ne pomeni le vrnitve prejetega denarja ali vrnitve prejetega nadomestnega zemljišča, kot se zavzema revizija. Upoštevanje je širši pojem od vrnitve in zajema tudi tak način upoštevanja, kot sta ga uporabili obe sodišči, ko sta za vrednost prejetih nadomestnih zemljišč sorazmerno zmanjšali višino solastnih deležev na podržavljenih nepremičninah, ki jih je treba vrniti predlagateljem in upravičencema. Tako bodo dobili ustrezno manjše solastne deleže, kot so jim bili dejansko podržavljeni, zato pa bodo obdržali nadomestna zemljišča.
ZOR člen 940, 941. ZTSPOZ člen 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108. ZTVCP člen 195. ZVCP člen 131, 131/1, 133, 165. Splošni zavarovalni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti ADRIATIC O-91.
povrnitev škode - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pojem motornega vozila - zavarovanje traktorjev - škoda, povzročena v cestnem prometu - javne površine - škoda, povzročena s traktorjem izven javnih površin
Zato, da tako imenovano zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije škodo, morata biti izpolnjena dva pogoja: storjena mora biti z motornim vozilom in mora biti povzročena v zvezi s prevozom na javnih površinah.
Zavarovanje traktorja sta v času škodnega dogodka (v letu 1993)
posebej urejala Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa (ZTVCP, Ur.l. SFRJ, št. 50/88) in Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP, Ur.l. SRS, št. 5/82) do 1/91), ki je v prvem odstavku 131. in 133. člena predpisoval evidenco in izdajo prometnega dovoljenja za traktorje, kadar so v cestnem prometu, v 165. členu pa je zahteval zavarovanje proti odgovornosti zaradi smrti, poškodbe telesa ali zdravja, ki jo povzroči drugim v cestnem prometu, pri čemer se je skliceval na ZTSPOZ. Lastnik oziroma imetnik traktorja je po pogojih AO torej zavarovan samo pri prevozu v cestnem prometu in ne tudi tedaj, ko upravlja delovne stroje v poljedelstvu na nejavnih površinah (na njivi).
ZOR člen 454. ZGD člen 183, 232, 233, 233/1. ZTVP člen 137. Uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih člen 5, 6, 7.ZNVP člen 3.
prodaja delnic - imenske delnice - prenos delnic v nematerializirani obliki - pridobitev korporacijskih pravic - vpis v delničarsko knjigo
Tožnik ne more uspeti z zahtevkom na ugotovitev, da je postal na podlagi kupoprodajne pogodbe oziroma indosamenta lastnik imenskih delnic, če ne dokaže, da je vpisan v knjigo delničarjev oziroma da je prišlo do prenosa pravic iz vrednostnega papirja s preknjižbo c centralnem registru Klirinško-depotne družbe, kadar so delnice izdane v nematerializirani obliki.
ZOR člen 18, 18/1, 100, 142, 142/2, 142/3, 902, 902/3, 906, 906/1. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 394, 394/1.
zavarovanje živali - zavarovalna polica - adhezijska pogodba - splošni pogoji pogodbe - objava splošnih zavarovalnih pogojev - seznanitev z vsebino splošnih pogojev - zavarovalnina - absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in listinami
Splošni zavarovalni pogoji morajo biti objavljeni, pogodbeno stranko pa zavezujejo, če so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani. Toda, če se v takšnih primerih izkaže, da je zavarovalnica splošne pogoje natisnila in poskrbela, da so njihova besedila dostopna sklenitelju zavarovanja (da mu jih na njegovo zahtevo izroči zavarovalni zastopnik ali mu jih pošljeta ali zavarovalnica ipd.); da je tako imel možnost seznaniti se z njimi (bodisi s samim besedilom bodisi s pojasnili zavarovalnega zastopnika); da je šlo za poslovno (zavarovalno) razmerje med skleniteljem zavarovanja in zavarovalnico (ali drugo zavarovalnico) za enako zavarovanje in ob enakih pogojih, ki je nastajalo že prej ali bilo obnavljano - gre za domnevano molčeče poznavanje Splošnih pogojev (tretji odstavek 142. člena ZOR). Ob tem je namreč treba tudi upoštevati, da mora tudi sklenitelj zavarovanja ravnati ob sklepanju zavarovalnih pogodb skrbno kot dober gospodar (prvi odstavek 18.
premoženjska razmerja med zakonci - sporazum o delitvi skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja zakoncev po razvezi zakonske zveze
Razdružitev prej pridobljenega premoženja ni ovira za ugotavljanje pozneje pridobljenega premoženja, niti ne vpliva na samo odločitev o stvari v tem smislu, da ne more iti več za skupno premoženje, ki je nastalo pozneje s skupnim delom zakoncev.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje dveh vozil - obojestranska krivda
Na ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, zlasti določila o srečevanju, ki so predpisana v 56. členu Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (ZTVCP, Uradni list SFRJ, št. 63/80 in 4/81), ki je tedaj veljal, ter drugega odstavka 178. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), po katerem ob obojestranski krivdi za prometno nesrečo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki sta jo pretrpela, v sorazmerju s stopnjo krivde. Ker je tožnik vozil hitreje od zavarovanca tožene stranke, ker je imel širše vozilo in ker je bil bolj oddaljen od svojega desnega roba cestišča, je pravilna odločitev, da je vsaj v pretežni meri kriv za nesrečo, torej vsaj do 70 odstotkov, kakor je razsodilo sodišče druge stopnje.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - vezanost civilnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo
Pravna instituta kazenske in civilne odgovornosti sta tako različna, da obstoj obsodilne kazenske sodbe ni razlog, da pravdno sodišče ne bi moglo ugotavljati sokrivde drugih udeležencev škodnega dogodka in tudi vseh ostalih drugih okoliščin, ki vplivajo na vprašanja v zvezi z odškodninsko odgovornostjo vseh udeležencev.
Revizijsko sodišče se pridružuje materialnopravni presoji sodišča druge stopnje o deležu krivde obeh udeležencev obravnavane prometne nesreče, saj gre pri ravnanju zavarovanke tožene stranke kljub obstoju kazenske sodbe in ugotovljeni kršitvi cestnoprometnih predpisov predvsem za njeno zmotno oceno o položaju njenega ustavljenega vozila, pri tožniku pa je ob popolni odsotnosti kakršnegakoli reagiranja, s katerim bi v vsakem primeru brez težav ali ustavil ali obvozil vozilo, res glavni razlog za nastalo trčenje.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne -bolečine zaradi skaženosti - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - bodoča škoda
Glede vsake oblike škode je v izpodbijani pravnomočni sodbi ugotovljena samostojna dejanska podlaga in odmerjena denarna odškodnina in glede vsake izmed njih revizija terja preskus uporabe materialnega prava. Preskus, ali odločitev pomeni ustrezno uporabo pravnega standarda pravična denarna odškodnina, je treba opraviti tudi z izhodišča celotne prisojene odškodnine - in to zlasti zato, ker je nekatere oblike nepremoženjske škode pogosto težko razmejiti (tako na primer oš-kodovančevo prizadetost zaradi bodočih telesnih bolečin in njegove duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, enako tudi duševne bolečine zaradi skaženosti in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).
ZNP člen 70, 78.URS člen 15, 15/3, 19, 19/2, 51, 51/3.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - pogoji za pridržanje - omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin - pravica do osebne svobode - pravica do zdravstvenega varstva - prostovoljno zdravljenje - povrnitev stroškov pridržalnega postopka
Revizijsko sodišče ugotavlja, da pridržanec zaradi nekritičnosti do svoje bolezni ni bil sposoben oblikovati pravno relevantne izjave o zdravljenju. Zato njegovega upiranja pridržanju v bolnici ni mogoče obravnavati kot pravno upoštevnega uveljavljanja pravice do prostovoljnega zdravljenja.
Glede na njegovo zdravstveno in duševno stanje v času sprejema v bolnico sta le prisilna hospitalizacija in z njo povezano redno zdravljenje zagotavljala možnost izboljšanja in s tem tudi zmanjšanja ogroženosti njegovega življenja. S tem nujno potrebnim ukrepom je bila po presoji revizijskega sodišča tudi ustrezno varovana njegova pravica do zdravstvenega varstva, ki je v njegovem primeru pretehtala pravico do osebne svobode.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za delegacijo pristojnosti
Dejstvo, da je toženec župan občine na območju katere ima sedež za odločanje v tej zadevi stvarno in krajevno pristojno sodišče, ne sodi v sklop razlogov ekonomičnosti postopka in tudi ne v sklop drugih tehtnih razlogov za delegacijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za delegacijo pristojnosti
Temeljni namen delegacije pristojnosti po 67. člen ZPP je smotrnost. Očitno morajo biti izkazani razlogi, zaradi katerih bi bilo konkretni postopek lažje opraviti pred drugim sodiščem. Predlagatelja takih razlogov ne uveljavljata. Njun dvom v "zakonito, pošteno in nepristransko" odločanje temelji na njuni oceni dosedanjega postopka, ta konkretna nepravdna zadeva pa je sedaj prvič v pritožbenem odločanju. Zato nezakonitosti pritožbenemu sodišču ne moreta očitati, zatrjevano pristranost pa sta le pavšalno navrgla.
zahteva za varstvo zakonitosti - motenje posesti - soposest
V izpodbijanem sklepu ni dejanske podlage za presojo, ki jo terja zahteva za varstvo zakonitosti, to je presojo, da je bilo zadnje (!) posestno stanje pred motilnim dejanjem takšno, da sta tožnik in toženka tedaj (!) imela soposest spornega stanovanja - kar bi dajalo tožniku le zahtevek za ponovno vzpostavitev njegove in toženkine soposesti stanovanja in prepoved toženki, da v bodoče ne sme ponovno poseči v to soposest.
Opredelitev sodišča druge stopnje, da je pred motilnim dejanjem z dne 20.3.1999 tožnik imel na spornem stanovanju najmanj soposest s prodajalcem stanovanja, ne more narekovati drugačne presoje. Z upoštevanjem dejstva, da je prodajalec stanovanja dne 19.3.1999 umrl (to je bilo ves čas postopka med pravdnima strankama nesporno), na podlagi dejstev, ki jih je štelo kot ugotovljena sodišče druge stopnje, namreč ni mogoče govoriti, da bi bil na dan motilnega dejanja 20.3.1999 tožnik - kot edini še živi izmed dveh ugotovljenih prejšnjih soposestnikov stanovanja - samo soposestnik in ne posestnik spornega stanovanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za delegacijo pristojnosti
Dejstvo, da je toženec župan občine, na območju katere ima sedež stvarno in krajevno pristojno sodišče v tej pravdni zadevi, ne spada med razloge ekonomičnosti postopka. Po presoji vrhovnega sodišča tega dejstva ni mogoče uvrstiti niti v sklop drugih tehtnih razlogov.
ZPP člen 377, 384, 384/1. ZPP (1977) člen 400, 400/1.
dovoljenost revizije - sklep o pristojnosti
Končanje postopka pomeni, da o stvari po redni poti ni več mogoče odločati. Odločitev o tem, ali je v zadevi pristojno odločati okrajno ali okrožno sodišče, ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal. Zato revizija proti takemu sklepu ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za delegacijo pristojnosti
Iz predloga tožeče stranke celo izhaja, da predlaga delegacijo zato, ker želi, da bi postopek, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu, tekel počasneje, oziroma le tako hitro kot pravdna zadeva, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Celju. Taka želja pa je v nasprotju s temeljnim namenom delegacije pristojnosti.
Posplošeno sklicevanje tožene stranke na "slab ekonomski položaj" njenega upnika, ne more predstavljati "tehtnega razloga" za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.
ZPPSL člen 112, 113, 114, 114/2. ZPPSL-A člen 34, 34/1.
posledice začetka stečajnega postopka - tek zamudnih obresti
Od začetka stečajnega postopka dalje tečejo zakonite zamudne obresti od vseh terjatev iz 112. člena ZPPSL, če se je postopek stečaja začel pred uveljavitvijo ZPPSL-A.
denarna odškodnina - služenje vojaškega roka - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - povrnitev negmotne škode - vojaške vaje
Nevarna dejavnost (kot pravni standard) je takšna dejavnost, ki v konkretnih okoliščinah po svoji naravi in načinu opravljanja pomeni povečano nevarnost za življenje in zdravje ljudi. Vojaška vaja, v kateri sodelujejo oboroženi vojaki, ki drug proti drugemu uporabljajo tudi telesno silo, eden od vojakov pa je pri tem huje telesno poškodovan, je zato nevarna dejavnost.
pripor - sklep višjega sodišča o pritožbi zoper sklep o priporu - zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni podana kršitev po 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP, če se sklep pritožbenega sodišča v zvezi z vprašanjem obstoja pripornega razloga sklicuje na ustrezne razloge izpodbijanega sklepa.
ZKP člen 202, 202/2, 205, 205/2, 420, 420/1-3, 420/2.
pripor - podaljšanje pripora - obvestilo o predlogu za podaljšanje pripora - sklep o podaljšanju pripora - opis kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tudi če obdolženec in njegova zagovornica nista bila v skladu z 2.odst. 205.čl. ZKP tri dni pred iztekom enomesečnega pripora seznanjena s predlogom za podaljšanje pripora oziroma se zaradi tega o predlogu nista mogla izjaviti, gre za kršitev, ki jo je v skladu s 3.tč. 1.odst. 420.čl. ZKP mogoče upoštevati le, če je vplivala na zakonitost sodne odločbe. Zato mora biti v zahtevi za varstvo zakonitosti opredeljena vzročna zveza med kršitvijo in zakonitostjo odločbe.
Če je sklep o podaljšanju pripora izdan v času, ko je sklep o uvedbi preiskave že pravnomočen, ni potrebno, da vsebuje opis kaznivega dejanja, v zvezi s katerim se pripor podaljšuje. Po uvedbi kazenske preiskave namreč ni mogoče trditi, da obdolženec ne ve, katerega dejanja je obdolžen.