ZOR člen 18, 18/1, 100, 142, 142/2, 142/3, 902, 902/3, 906, 906/1. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 394, 394/1.
zavarovanje živali - zavarovalna polica - adhezijska pogodba - splošni pogoji pogodbe - objava splošnih zavarovalnih pogojev - seznanitev z vsebino splošnih pogojev - zavarovalnina - absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in listinami
Splošni zavarovalni pogoji morajo biti objavljeni, pogodbeno stranko pa zavezujejo, če so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani. Toda, če se v takšnih primerih izkaže, da je zavarovalnica splošne pogoje natisnila in poskrbela, da so njihova besedila dostopna sklenitelju zavarovanja (da mu jih na njegovo zahtevo izroči zavarovalni zastopnik ali mu jih pošljeta ali zavarovalnica ipd.); da je tako imel možnost seznaniti se z njimi (bodisi s samim besedilom bodisi s pojasnili zavarovalnega zastopnika); da je šlo za poslovno (zavarovalno) razmerje med skleniteljem zavarovanja in zavarovalnico (ali drugo zavarovalnico) za enako zavarovanje in ob enakih pogojih, ki je nastajalo že prej ali bilo obnavljano - gre za domnevano molčeče poznavanje Splošnih pogojev (tretji odstavek 142. člena ZOR). Ob tem je namreč treba tudi upoštevati, da mora tudi sklenitelj zavarovanja ravnati ob sklepanju zavarovalnih pogodb skrbno kot dober gospodar (prvi odstavek 18.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za delegacijo pristojnosti
Iz predloga tožeče stranke celo izhaja, da predlaga delegacijo zato, ker želi, da bi postopek, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu, tekel počasneje, oziroma le tako hitro kot pravdna zadeva, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Celju. Taka želja pa je v nasprotju s temeljnim namenom delegacije pristojnosti.
Posplošeno sklicevanje tožene stranke na "slab ekonomski položaj" njenega upnika, ne more predstavljati "tehtnega razloga" za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za delegacijo pristojnosti
Dejstvo, da je toženec župan občine, na območju katere ima sedež stvarno in krajevno pristojno sodišče v tej pravdni zadevi, ne spada med razloge ekonomičnosti postopka. Po presoji vrhovnega sodišča tega dejstva ni mogoče uvrstiti niti v sklop drugih tehtnih razlogov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za delegacijo pristojnosti
Dejstvo, da je toženec župan občine na območju katere ima sedež za odločanje v tej zadevi stvarno in krajevno pristojno sodišče, ne sodi v sklop razlogov ekonomičnosti postopka in tudi ne v sklop drugih tehtnih razlogov za delegacijo.
ZNP člen 70, 78.URS člen 15, 15/3, 19, 19/2, 51, 51/3.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - pogoji za pridržanje - omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin - pravica do osebne svobode - pravica do zdravstvenega varstva - prostovoljno zdravljenje - povrnitev stroškov pridržalnega postopka
Revizijsko sodišče ugotavlja, da pridržanec zaradi nekritičnosti do svoje bolezni ni bil sposoben oblikovati pravno relevantne izjave o zdravljenju. Zato njegovega upiranja pridržanju v bolnici ni mogoče obravnavati kot pravno upoštevnega uveljavljanja pravice do prostovoljnega zdravljenja.
Glede na njegovo zdravstveno in duševno stanje v času sprejema v bolnico sta le prisilna hospitalizacija in z njo povezano redno zdravljenje zagotavljala možnost izboljšanja in s tem tudi zmanjšanja ogroženosti njegovega življenja. S tem nujno potrebnim ukrepom je bila po presoji revizijskega sodišča tudi ustrezno varovana njegova pravica do zdravstvenega varstva, ki je v njegovem primeru pretehtala pravico do osebne svobode.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Dejstvi, da je tožnik brat, toženec pa razvezani zakonec A. S., ki opravlja sodniško funkcijo pri sodišču, pri katerem je bila tožba vložena, predstavljata tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - pogoji za denacionalizacijo - upoštevanje odškodnin za podržavljeno premoženje - vrednost nadomestnih zemljišč - zmanjšanje solastnih deležev
Zakonska določba 1.odst. 72. člena ZDen ne ureja pogojev za denacionalizacijo, saj so ti določeni v 3., 4. in 5. členu ZDen, pač pa določa le merila za vštevanje ali nevštevanje prejete odškodnine.
Upoštevanje prejete odškodnine v smislu prvega odstavka 72. člena ZDen ne pomeni le vrnitve prejetega denarja ali vrnitve prejetega nadomestnega zemljišča, kot se zavzema revizija. Upoštevanje je širši pojem od vrnitve in zajema tudi tak način upoštevanja, kot sta ga uporabili obe sodišči, ko sta za vrednost prejetih nadomestnih zemljišč sorazmerno zmanjšali višino solastnih deležev na podržavljenih nepremičninah, ki jih je treba vrniti predlagateljem in upravičencema. Tako bodo dobili ustrezno manjše solastne deleže, kot so jim bili dejansko podržavljeni, zato pa bodo obdržali nadomestna zemljišča.
ZPP člen 377, 384, 384/1. ZPP (1977) člen 400, 400/1.
dovoljenost revizije - sklep o pristojnosti
Končanje postopka pomeni, da o stvari po redni poti ni več mogoče odločati. Odločitev o tem, ali je v zadevi pristojno odločati okrajno ali okrožno sodišče, ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal. Zato revizija proti takemu sklepu ni dovoljena.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - odškodninski spor - nepogodbena odškodninska odgovornost - privolitev tožene stranke
Tožena stranka niti v odgovoru na tožbo, v katerem se je spustila v obravnavanje glavne stvari niti v nobeni vlogi, ki je bila vložena med postopkom, ki se je zaključil na prvi stopnji s sodbo z dne 26.11.1997 (tedaj več kot šest let po vročeni tožbi in vloženem odgovoru na tožbo), ni izpodbijala pristojnosti slovenskega sodišča. To je storila šele v pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje, ki je bila vložena dne 27.1.1998.
Šteti je, da je tožena stranka privolila, da v obravnavani zadevi odloča slovensko sodišče, zato izpodbijani sklep ni v skladu z 49. in 50. členom ZUKZ.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje dveh vozil - obojestranska krivda
Na ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, zlasti določila o srečevanju, ki so predpisana v 56. členu Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (ZTVCP, Uradni list SFRJ, št. 63/80 in 4/81), ki je tedaj veljal, ter drugega odstavka 178. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), po katerem ob obojestranski krivdi za prometno nesrečo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki sta jo pretrpela, v sorazmerju s stopnjo krivde. Ker je tožnik vozil hitreje od zavarovanca tožene stranke, ker je imel širše vozilo in ker je bil bolj oddaljen od svojega desnega roba cestišča, je pravilna odločitev, da je vsaj v pretežni meri kriv za nesrečo, torej vsaj do 70 odstotkov, kakor je razsodilo sodišče druge stopnje.
premoženjska razmerja med zakonci - sporazum o delitvi skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja zakoncev po razvezi zakonske zveze
Razdružitev prej pridobljenega premoženja ni ovira za ugotavljanje pozneje pridobljenega premoženja, niti ne vpliva na samo odločitev o stvari v tem smislu, da ne more iti več za skupno premoženje, ki je nastalo pozneje s skupnim delom zakoncev.
ZOR člen 940, 941. ZTSPOZ člen 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108. ZTVCP člen 195. ZVCP člen 131, 131/1, 133, 165. Splošni zavarovalni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti ADRIATIC O-91.
povrnitev škode - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pojem motornega vozila - zavarovanje traktorjev - škoda, povzročena v cestnem prometu - javne površine - škoda, povzročena s traktorjem izven javnih površin
Zato, da tako imenovano zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije škodo, morata biti izpolnjena dva pogoja: storjena mora biti z motornim vozilom in mora biti povzročena v zvezi s prevozom na javnih površinah.
Zavarovanje traktorja sta v času škodnega dogodka (v letu 1993)
posebej urejala Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa (ZTVCP, Ur.l. SFRJ, št. 50/88) in Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP, Ur.l. SRS, št. 5/82) do 1/91), ki je v prvem odstavku 131. in 133. člena predpisoval evidenco in izdajo prometnega dovoljenja za traktorje, kadar so v cestnem prometu, v 165. členu pa je zahteval zavarovanje proti odgovornosti zaradi smrti, poškodbe telesa ali zdravja, ki jo povzroči drugim v cestnem prometu, pri čemer se je skliceval na ZTSPOZ. Lastnik oziroma imetnik traktorja je po pogojih AO torej zavarovan samo pri prevozu v cestnem prometu in ne tudi tedaj, ko upravlja delovne stroje v poljedelstvu na nejavnih površinah (na njivi).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za delegacijo pristojnosti
Temeljni namen delegacije pristojnosti po 67. člen ZPP je smotrnost. Očitno morajo biti izkazani razlogi, zaradi katerih bi bilo konkretni postopek lažje opraviti pred drugim sodiščem. Predlagatelja takih razlogov ne uveljavljata. Njun dvom v "zakonito, pošteno in nepristransko" odločanje temelji na njuni oceni dosedanjega postopka, ta konkretna nepravdna zadeva pa je sedaj prvič v pritožbenem odločanju. Zato nezakonitosti pritožbenemu sodišču ne moreta očitati, zatrjevano pristranost pa sta le pavšalno navrgla.
ZOR člen 454. ZGD člen 183, 232, 233, 233/1. ZTVP člen 137. Uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih člen 5, 6, 7.ZNVP člen 3.
prodaja delnic - imenske delnice - prenos delnic v nematerializirani obliki - pridobitev korporacijskih pravic - vpis v delničarsko knjigo
Tožnik ne more uspeti z zahtevkom na ugotovitev, da je postal na podlagi kupoprodajne pogodbe oziroma indosamenta lastnik imenskih delnic, če ne dokaže, da je vpisan v knjigo delničarjev oziroma da je prišlo do prenosa pravic iz vrednostnega papirja s preknjižbo c centralnem registru Klirinško-depotne družbe, kadar so delnice izdane v nematerializirani obliki.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti na podlagi svoje analize in ocene dokazov sprejema drugačne sklepe, kot jih je sprejelo sodišče o obstoju odločilnih dejstev, gre za uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa navedenega izrednega pravnega sredstva ni mogoče vložiti.
ZOR člen 103, 103/1, 103/2. ZPPSL člen 77, 77/1, 125, 125/1. ZIP člen 251a. ZTLR člen 34, 34/4.
zastavna pravica - ničnost pogodbe o prodaji zarubljenih stvari - nujno sosporništvo - izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla - čas izpolnitvenega dejanja
Stranke nične pogodbe so nujni sosporniki.
Prodaja zarubljenih predmetov je prepovedana samo njihovemu lastniku, ni pa prepovedan njihov nakup. Prodajna pogodba, katere predmet je zarubljena stvar, zato ni nična.
Za ugotovitev ali je bilo izpodbijano dejanje tokrat storjeno v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, kadar upravičenec izpodbija pravni posel, je pomemben čas izpolnitvenega dejanja.
URS člen 27.ZKP člen 200, 200/2, 207, 207/1, 420, 420/1-3, 420/2.
pripor - pritožba zoper sklep o podaljšanju pripora med preiskavo - rok za odločitev o pritožbi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ponovitvena nevarnost - domneva nedolžnosti
Čeprav v 2.odst. 205.čl. ZKP ni določeno, v kakšnem času mora višje sodišče odločiti o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora, je to dolžno storiti v oseminštiridesetih urah, kot je to na primer določeno v 1.odst. 207.čl. ZKP za pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora po izročitvi obtožnice sodišču. Vsi razlogi, ki narekujejo hitro odločanje po 1.odst. 207.čl. ZKP, namreč še toliko bolj veljajo v fazi preiskave.
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne zatrjuje vzročne zveze med kršitvijo določb kazenskega postopka in zakonitostjo izpodbijane sodne odločbe, kršitve, čeprav je podana, ni mogoče upoštevati kot razloga iz 3.tč. 1.odst. 420.čl. ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker ugovor glede obstoja utemeljenega suma izhaja iz vložnikove ocene izvedenih dokazov, gre za vprašanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, to pa je razlog, iz katerega po 2.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.