ZOR člen 454, 479, 479-3, 487, 488.ZIZ člen 189, 189/3. ZIP člen 164, 164/3. ZTLR člen 6, 6/2.
originarna pridobitev lastninske pravice - stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja poslovnih prostorov - stvarne napake nepremičnine - površina poslovnih prostorov - javna dražba v stečajnem postopku
Prodajna pogodba, ki jo sklene po končani javni dražbi stečajni upravitelj z najugodnejšim ponudnikom (četrti odstavek 154 člena ZPPSL), ni običajna obligacijska pogodba, temveč samo izvedbeno dejanje javne dražbe; zato kupec ne pridobi stvari s to pogodbo, temveč originarno po končani javni dražbi, ki jo izvede državni organ.
temeljna načela obligacijskega prava - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - gospodarska pogodba - prodaja - sklenitev pogodbe - cena ni določena
Po prenehanju pogodbenega razmerja lahko stranka, katere trgovsko blago je bilo pri drugi stranki, od slednje zahteva vrnitev blaga. Ni pa zakonske ovire, da se bivši pogodbeni stranki ne bi mogli dogovoriti drugače.
ZOR člen 898, 901, 908, 911. Splošni zavarovalni pogoji PRIMA ABV-91 člen 7, 7/1.
zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - razveljavitev zavarovalne pogodbe
Tožena stranka zmotno zatrjuje, da bi se sodišči morali ukvarjati z neposrednim vzrokom požara, to je nestrokovno zidavo dimnika. Ko nastopi zavarovalni primer, je treba ugotavljati, ali je bila pogodba veljavno sklenjena ali ne. Morebitne napake ob sklenitvi pogodbe bi bile pravno odločilne le, če bi bilo ugotovljeno, da je zavarovalnica tedaj storila vse, kar je po splošnih pogojih in ZOR bila dolžna storiti, pa kljub temu ni mogla priti do pravno odločilnih podatkov, ki vplivajo na njeno obveznost ob nastopu zavarovalnega primera.
ZSKZ člen 1, 2, 2/3, 3, 14, 17, 17b.ZIZ člen 17, 21, 23, 24, 44, 44/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - stranke izvršilnega postopka - upravljanje nepremičnin RS - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - pooblastila sklada
V izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine sta lahko stranki izvršilnega postopka samo dolžnik in upnik iz obligacijskega razmerja, ki iz takšne listine izhaja.
Če verodostojna listina temelji na zakupni pogodbi za kmetijsko zemljišče, ki jo je sklenil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, je upnik v izvršilnem postopku on, ne pa RS, čeprav je lastnica tega zemljišča.
skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - obročno odplačilo kupnine za stanovanje
Neodplačani del posojila za nakup nepremičnine pridobljene v času trajanja zakonske zveze, po razpadu ekonomske skupnosti ne vpliva na višino solastniškega deleža; v tem obsegu gre za obligacijsko pravno razmerje.
Obravnavani spor je v delu, ki je predmet revizijskega preizkusa, premoženjski spor, za katerega bi morala tožeča stranka posebej navesti njegovo vrednost.
odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - varnost pri delu - deljena odgovornost - povrnitev negmotne škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt moža oziroma očeta - denarna odškodnina
Tožena stranka je sama in njeni delavci, za katere tudi odgovarja skladno z določilom 170. člena ZOR, odgovorna, ker je opustila organizacijo dela, pripravo in nabavo ustreznih sredstev za delo na način, ki bi zagotavljal varno delo.
ZPP člen 70, 70-5, 71, 71/1, 339, 339/2-2.ZMZPP člen 109, 109/4. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21.
Ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če v senatu, ki odloča o ugovoru zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe sodeluje sodnik, ki je vodil postopek za njeno priznanje.
Priznanje odločbe sodišča Republike Hrvaške je možno odkloniti samo, če ni izpolnjena katera od predpostavk iz 21. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Ur. list RS, štev. 42/94, Mednarodne pogodbe štev. 10).
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - prodaja stanovanja ožjemu družinskemu članu - privolitev imetnika stanovanjske pravice po členu 117/1 SZ - zavrnitev zahteve za odkup
Imetnica stanovanjske pravice, ki se na dan uveljavitve SZ iz stanovanja ni izselila, čeprav po obisku na vojnem področju nekdanje SFRJ ni mogla priti domov, bi morala po določbi 117. člena SZ dati uporabniku stanovanja pravočasno privolitev za odkup, da bi ta lahko bil k odkupu legitimiran.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - neupravičena pridobitev
Po 32. členu ZD ima potomec pravico do izločitve alikvotnega dela zapuščine. Med zapustnikom in potomci nastane stvarnopravni skupnosti podobna skupnost. Ta skupnost se ob smrti razdruži na ta način, da se določi delež potomca in opravi delitev. Le v izjemnih primerih, ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna, lahko potomec zahteva vrednost deleža, ki bi ga lahko izločil, v denarju (s tem vsebinsko povzroči civilno delitev).
Zahtevek po 210. členu ZOR je lahko utemeljen le, če stranka dokaže prikrajšanje na svoji in obogatitev na nasprotni strani.
Obravnavani spor je v delu, ki se nanaša na dolžnost preskrbeti uporabno dovoljenje in izstaviti zemljiškoknjižno listino, premoženjski spor, za katerega bi morala tožena stranka posebej navesti njegovo vrednost.
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da je obtoženec zbežal v tujino v prepričanju, da si rešuje golo življenje in ne zaradi izmikanja kazenskemu pregonu, zagovornica izpodbija dokazno oceno sodišča o obstoju pripornega razloga iz 1.tč. 1.odst. 201.čl. ZKP in torej uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20871
KZ člen 302, 302/4.ZPol člen 3, 3-2, 3-4.ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-5.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - naloge javne varnosti - pripor - ponovitvena nevarnost - stopnja ponovitvene nevarnosti
Pojem "naloge javne varnosti" iz 4.odst. 302.čl. KZ ni nedoločen, čeprav njegov pomen ni opredeljen v 126.čl. KZ. V takem primeru lahko sodišče razlaga pomen izrazov, uporabljenih v KZ, z uporabo razlagalnih inštrumentov, to pa je med drugim tudi na podlagi njihovega pomena, ki je določen v drugih predpisih. Pri tem ni nujno, da je v teh predpisih uporabljeni izraz (pojem) dobesedno enako opredeljen kot v KZ, pač pa je pomembna njegova vsebina. V konkretnem primeru je zato sodišče ravnalo prav, ko se je pri opredelitvi nalog javne varnosti sklicevalo na 2. in 4.alinejo 3.čl. ZPol.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP, ker je v izreku sklepa o sodnem opominu navedeno, da je obdolženec rekel zasebnemu tožilcu, da "so vsi pri hiši pijanci", medtem ko je v razlogih sklepa navedeno, da sodišče šteje za dokazano, da je obdolženec rekel zasebnemu tožilcu "žerete pa ne vete kaj delate". Izrek tako nasprotuje razlogom sklepa.
Če sodišče zavrne dokazni predlog obrambe, ker bi v primeru, da mu ugodi, prišlo do absolutnega zastaranja kazenskega pregona, dokazni predlog pa se nanaša na zaslišanje prič, s katerim bi se ocenila verodostojnost obremenilne priče, s tem krši obdolženčevo pravico do obrambe, kar je vplivalo na zakonitost sodne odločbe.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20906
KZ (1951) člen 16, 339, 339/2. Zakon o vojaških sodiščih člen 8, 8/2.KZ člen 363, 363/3.ZKP člen 371, 371/1-3, 410, 410/1-1, 420, 420/2.
kaznivo dejanje nepokorščine pri vpoklicu v vojaško službo in izmikanja vojaški službi - obnova kazenskega postopka - izsiljena izjava obsojenca - stvarna pristojnost vojaškega sodišča - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - uporaba svojega jezika v postopku - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - skrivanje pred obrambnimi obveznostmi
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 3. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP ni podana, če je kazenski postopek tekel v srbohrvaškem jeziku, obsojenec pa ni zahteval, da bi na glavni obravnavi uporabljal svoj jezik in v svojem jeziku spremljal njen potek.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20870
URS člen 36, 36/2.ZKP člen 148, 148/1, 218, 218/1, 216, 216/1, 216/4, 219.KZ člen 40.
predkazenski postopek - organi za notranje zadeve - pregled osebnega avtomobila - preiskava osebnega avtomobila - odredba sodišča - hišna preiskava - preiskava v prostorih podjetja - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje neprimernosti izrečene kazni - vrste kazni - izgon tujca iz države
Ker je bil pomični viličasti ključ najden v kabini vozila za voznikovim sedežem, ki ni skrit prostor, so organi za notranje zadeve zakonito pregledali vozilo na podlagi 1. in 2.odst.148.čl., ključ pa zasegli na podlagi 2.odst. 220.čl. in 1.odst. 164.čl. ZKP. Tako dobljeni pomični viličasti ključ torej ni dokaz, pridobljen s kršitvijo v ustavi določenih človekovih pravic.
Res je, da obsojenec kot direktor podjetja ni bil povabljen, naj bo navzoč pri preiskavi poslovnih prostorov podjetja, s čimer je bila kršena določba 4.odst. 216.čl. ZKP. Vendar pa ta kršitev ni vplivala na zakonitost sodne odločbe, saj sta bili pri preiskavi navzoči priči, katerih namen je varovanje pravic prizadetega z opravljanjem nadzora nad delom policijskih organov, in zastopnik lastnice poslovnih prostorov. V tem primeru tudi ne gre za katerega od procesnih položajev po 219.čl. ZKP, ko je določena ekskluzija dokazov.
Pravilna je ugotovitev, da prošnja, ki jo je za pridobitev slovenskega državljanstva vložil obsojenec, ni ovira, da ne bi obsojencu, ki je tuj državljan in je predkaznovan ter "načrtno"
izvaja kazniva dejanja, zaradi česar ni zaželeno, da bi po prestani zaporni kazni nekaj časa živel v Republiki Sloveniji, sodišče smelo izreči stranske kazni po 40.čl. KZ.
ZKP (1977) člen 436, 436/3.ZKP člen 201, 201/1-3, 207, 207/1, 273, 273/1, 429, 432, 432/1-2, 435, 435/2, 439, 439/2.
skrajšani postopek - pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga - rok za vročitev obtožnega predloga - začetek kazenskega postopka - odredba sodnika o vročitvi obtožnega akta - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obtožba upravičenega tožilca
Zoper obdolženca je bila s sklepom uvedena preiskava zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po 2.odst. 212.čl. KZ v zvezi s 25. čl. KZ, nato pa vložen obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja prikrivanja po 3. v zvezi s 1.odst. 221.čl. KZ. Ker je šlo za isti življenjski primer (historični dogodek), preiskava za kaznivo dejanje velike tatvine pa zoper obdolženca ni bila ustavljena, je ob vložitvi obtožnega predloga kazenski postopek zoper obdolženega že tekel.
Ker iz določb 435.čl. ZKP sledi, da mora sodnik po prejemu in preizkusu obtožnega predloga odrediti vročitev obtožnega akta obdolžencu, četudi še ne določi glavne obravnave, enako pa izhaja tudi iz določbe 2.odst. 439.čl. ZKP, je zato odredba sodnika o vročitvi obtožnega akta tisto dejanje, s katerim da sodišče soglasje za začetek postopka in brez katerega se ta ne more začeti.
Po vložitvi obtožnega predloga lahko obdolženec in njegov zagovornik obstoj utemeljenega suma, da je obdolženi storil kaznivo dejanje, ki je pogoj za odreditev ali podaljšanje pripora, preizkušata oziroma učinkovito izpodbijata le, če sta seznanjena z vloženim obtožnim predlogom in zbranimi podatki spisa. Zaradi tega mora sodišče vročiti obtožni predlog obdolžencu in njegovemu zagovorniku skupaj s sklepom o podaljšanju pripora, čeprav še ni potekel rok za vročitev obtožnega akta iz 1.odst. 273.čl. ZKP, o podaljšanju pripora pa je bilo odločeno pred iztekom navedenega roka.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določbe 3.tč. 1.odst. 201.čl. ZKP si ni mogoče razlagati tako, da mora sodišče ugotoviti obstoj vseh alternativno naštetih okoliščin, ki zadevajo kaznivo dejanje in storilca, pač pa morata biti izkazani najmanj ena objektivna in ena subjektivna okoliščina, ki v medsebojni povezavi utemeljujeta sklep o realni nevarnosti, da bi obdolženec ponovil istovrstno kaznivo dejanje.
Z navedbami, da naj bi bil zaseženi denar last društva, katerega predsednik je obdolženčev oče, in torej ne izvira iz kaznivega dejanja po 1.odst. 196.čl. KZ, pri čemer je zahtevi za varstvo zakonitosti priložen seznam članov, ki so skupno prispevali 10.600 DEM, zagovorniki uveljavljajo zmotno ugotovitev dejanskega stanja, to je razlog, ki ga po 2.odst. 420.čl. ZKP z navedenim pravnim sredstvom ni mogoče uveljavljati.