ZKP člen 184, 184/2, 205, 205/2, 207, 207/1, 420, 420/2.
pripor - podaljšanje pripora po končani preiskavi, a pred vložitvijo obtožnice - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker naj bi odrejeni pripor potekel 14.8.2000, pred tem pa je bila tudi preiskava že končana, je pravilna odločitev zunajobravnavnega senata, ki je o predlogu za podaljšanje pripora odločalo v okviru 2.odst. 205.čl. ZKP, ko je ob ugotovitvi pogojev za podaljšanje pripora s sklepom z dne 10.8.2000 to tudi storilo, da bi s tem omogočilo državnemu tožilcu ravnanje v smislu 2.odst. 184.čl. ZKP.
URS člen 19, 25.ZKP člen 202, 202/2, 204.a, 204.a/2, 371, 371/1-11.
pripor - sklep o odreditvi pripora pred vložitvijo zahteve za preiskavo - opis kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Če sklep o odreditvi pripora, ki je izdan pred uvedbo kazenskega postopka, ne vsebuje opisa dejanja, v zvezi s katerim je bi odrejen pripor, to po razlagi 2.odst. 202.čl. ZKP predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Dejstvo, da je tožnik sodnik pri sodišču, ki obravnava njegovo tožbo, nedvomno moteče vpliva na potek postopka. Gre za tehten razlog po 67. členu Zakona o pravdnem postopku za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbija dokazno presojo v pravnomočni sodbi glede ugotovitve, da je obsojenec kaznivo dejanje storil naklepno. S tem uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
pooblastilo - prenehanje pooblastila - smrt pooblastitelja - namen pooblastitelja in narava posla - adaptacija
Pooblastilo se preneha s pooblastiteljevo smrtjo, če je bilo dano za izvedbo nekega posla (adaptacija hiše), ki terja daljši proces, pa čeprav se izvedba posla še ni začela ob smrti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornik izraža dvome v obsojenčevo krivdo, s čimer izpodbija dokazno presojo v pravnomočni sodbi. S tem uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa po 2.odst. 420.čl. ZKP ni zakonski razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
uprava borzno posredniške družbe - dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave - predstavitev vodenja poslov
Predstavitev iz člena 86/3 ZTVP ni obvezna. Zakon pa je ne omejuje samo na situacije, ko domneva iz 2. stavka 6. odst. 85. člena ZTVP ni izpolnjena.
Agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje iz člena 86/1 ZTVP, tako na podlagi listin iz člena 86/2 ZTVP, kot tudi na podlagi predstavitve iz člena 86/3 ZTVP. Zato je domneva iz 2. stavka 6.
odst. 85. člena ZTVP - kadar so izpolnjene predpostavke zanjo -
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20868
KZJ člen 8, 8/2.ZKP člen 420, 420/2.
neznatna družbena nevarnost kaznivega dejanja - dejanje majhnega pomena - neznatne škodljive posledice - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za uporabo instituta iz 2.odst. 8.čl. KZJ morata biti kumulativno podana dva pogoja, in sicer da gre za dejanje majhnega pomena ter da so škodljive posledice neznatne ali da jih ni. Presoja, ali gre za dejanje majhnega pomena, pa se opravi na podlagi objektivnih in subjektivnih okoliščin. Tako ni mogoče reči, da je dejanje majhnega pomena, saj avto ni tako nepomembna materialna dobrina, kot si to prizadeva prikazati vložnik zahteve, poleg tega pa obsojenec v oškodovankin osebni avtomobil ni brcnil takrat, ko je zapeljala na sporni parkirni prostor, ampak je počakal, da je ta vozilo parkirala na drugem kraju in odšla s parkirišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik izpodbija ugotovitev, da je obsojenec storil kaznivo dejanje z direktnim naklepom, pri čemer ne izhaja iz dejstev, ugotovljenih v pravnomočni sodbi, ampak iz lastne - drugačne - ocene dejanskega stanja. S tem po vsebini uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Čeprav je stališče preiskovalnega sodnika glede obstoja utemeljenega suma enako, kot to izhaja iz kazenske ovadbe oziroma kot ga ima državni tožilec, pa mora v sklepu o priporu o tem navesti svoje stališče (razloge) in torej ne zadostuje zgolj povzetek kazenske ovadbe in izjave državnega tožilca, katera dejstva in okoliščine v kazenski ovadbi utemeljujejo sum, da je oseba storila kaznivo dejanje. Če preiskovalni sodnik tega ne stori, je podana kršitev po 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
postopek za rehabilitacijo osebe, ki ji je bila neutemeljeno odvzeta prostost - javna rehabilitacija - sporočilo o odločbi v medijih
S tem ko je sodišče v sporočilu, namenjenemu objavi v dveh dnevnih časopisih, zapisalo, da je bil kazenski postopek zoper obdolženega A.P. s sklepom preiskovalnega sodnika pravnomočno ustavljen, je navedlo tisto odločbo iz 1.tč. 1.odst. 542.čl. ZKP, iz katere v povezavi z navedbo, da je bil v zvezi s tem kazenskim postopkom obdolženi A.P. v priporu od 20. do 24.9.1991, izhaja, da je bila obdolžencu neutemeljeno vzeta prostost. Na ta način je sodišče ravnalo v skladu z določbo 1.odst. 543.čl. ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - precejšnje nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnikov in samimi zapisniki - odločilno dejstvo
Ker obsojenec pri kršitvi kazenskega zakona ne izhaja iz dejanskega stanja, ugotovljenega v pravnomočni sodbi, pač pa iz lastne presoje izvedenih dokazov, s tem uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Drži sicer, da je pritožbeno sodišče, ko se je sklicevalo na obsojenčev zagovor, navedlo okoliščino, ki iz zapisnika o obsojenčevem zaslišanju ni razvidna. Ker pa se to nasprotje ne nanaša na odločilno dejstvo, saj omenjena okoliščina nima nobenega vpliva na razsojo v zadevi, ne gre za bistveno kršitev iz 11.tč. 1.odst.
ZPP (1977) člen 77, 77/3, 82, 83, 83/5, 369, 369/3.ZDen člen 60, 67, 67/3, 72.
sposobnost biti stranka - neobstoječa oseba kot pravdna stranka - smrt osebe pred vložitvijo tožbe v njenem imenu - zavrženje tožbe - denacionalizacija - tožba na plačilo nadomestila za uporabo denacionaliziranih nepremičnin
Od smrti dalje fizične osebe ni več in zato ne more biti več subjekt procesnih pravic. Neobstoječa oseba pravde ne more začeti, niti ne kdo drugi v njenem imenu. Zato se pomanjkljivosti take narave ne morejo odpraviti.
Spori zaradi plačila terjatev v zvezi z uporabo denacionalizacijskega premoženja, ki se rešujejo po procesnih pravilih tako kot vse druge pravde. Revident prezre, da pokojnika nista nastopala v denacionalizacijskem postopku kot stranka (pač pa njuni pravni naslednici - kar je bilo v skladu s 60. členom ZDen). Odločba o denacionalizaciji pa se je v vseh primerih glasila na prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja (pa če je bil živ, ali ne - 67. člen ZDen). V takih primerih, kot je obravnavani, pa se terjatve uveljavlja tako, kot to na splošno velja za uveljavljanje zapustnikovih terjatev (s to razliko, da take terjatve, kot je obravnavana, čestokrat nastanejo šele po smrti denacionalizacijskih upravičencev).
ZTVCP člen 45, 94, 162, 163, 164.ZOR člen 154, 178.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - vožnja v vinjenem stanju - nalet motornih vozil - denarna odškodnina
Tožnik se je z osebnim avtomobilom zaletel v avtomobil in je vozil pred njim in se je zaletel v nasproti vozeči avtomobil.
Da tožnik ni vozil v skladu s predpisi, je sodišče ugotovilo s pomočjo izvedenca, ki je pojasnil, da bi tožnik lahko ustavil svoje vozilo, če bi vozil z ustrezno hitrostjo, če bi vozil z ustrezno varnostno razdaljo in če bi reagiral v poprečnem reakcijskem času. Ker tožni-k ni ravnal v skladu s predpisi, ni bil sposoben ustaviti svojega vozila pred nenadnim dogodkom, ki bi ga na cesti moral in mogel pričakovati.
Že sama objava avtorskega dela pomeni izkoriščanje tega dela ne glede na dejstvo, ali je imel založnik s tako objavo kako materialno korist in tudi ne glede na dejstvo, ali sta avtor in založnik sklenila ustrezno pogodbo ali ne.
služnost hoje in vožnje - priposestvovanje pravice stvarne služnosti - pravica uporabe funkcionalnega zemljišča - pojem družbenega sredstva v družbeni lastnini - upravljanje stvari v družbeni lastnini
Funkcionalnega zemljišča, ki pripada stavbi, ki je v lasti fizične osebe, ni mogoče opredeliti za družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi v smislu 55. člena ZTLR. Zato je bilo na takem zemljišču kljub dejstvu, da je bilo v družbeni lastnini, mogoče priposestvovati stvarno služnost.
Sporno stanovanje bilo zgrajeno z namenskimi sredstvi za gradnjo upokojenskih stanovanj. Taka pravna presoja izključuje pasivno legitimacijo tožene stranke (mestne občine), torej njeno sposobnost, da je v pravdi zavezana v materialnopravnem pomenu in sposobnost, da izpolni v tožbi izraženo zahtevo tožeče stranke.
ZDP (1991) člen 5, 5/2. ZDP člen 18, 18/3. ZBS člen 71.
valutna klavzula - plačilo v tolarjih - pravno mnenje
Tožnica je že od vložitve tožbe dalje zahtevala vračilo posojila v tolarski protivrednosti. Izvajanje tožene stranke o tem, da bi moral biti tožbeni zahtevek usklajen z vrednostjo na dan vložitve tožbe oziroma do konca obravnavanja, je zmotno. Že iz drugega odstavka 5. člena ZDP izhaja, da se plačila izvršujejo po tečaju na dan plačila, Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je v zvezi s tem sprejelo tudi pravno mnenje, ki je objavljeno v Pravnih mnenjih, načelnih pravnih mnenjih in pravnih mnenjih z občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. II/95 stran 9.