Sodba druge stopnje pravilno upošteva na eni strani toženčev višji dohodek in na drugi strani tožničin preživninski prispevek v delu. Pravilno je tudi stališče, da ima preživninska obveznost staršev prednost pred ostalimi obveznostmi.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - pravno mnenje
Pravico do revizije si je mogoče zagotoviti samo z navedbo zadostne vrednosti spornega predmeta v tožbi. Če tožeča stranka to opusti, ima tožena stranka možnost navesti vrednost spora v odgovoru na tožbo ali na prvem naroku za glavno obravnavo, dokler se ne spusti v obravnavanje glavne stvari.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - precejšnje nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnikov in samimi zapisniki - odločilno dejstvo
Ker obsojenec pri kršitvi kazenskega zakona ne izhaja iz dejanskega stanja, ugotovljenega v pravnomočni sodbi, pač pa iz lastne presoje izvedenih dokazov, s tem uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Drži sicer, da je pritožbeno sodišče, ko se je sklicevalo na obsojenčev zagovor, navedlo okoliščino, ki iz zapisnika o obsojenčevem zaslišanju ni razvidna. Ker pa se to nasprotje ne nanaša na odločilno dejstvo, saj omenjena okoliščina nima nobenega vpliva na razsojo v zadevi, ne gre za bistveno kršitev iz 11.tč. 1.odst.
Čeprav je stališče preiskovalnega sodnika glede obstoja utemeljenega suma enako, kot to izhaja iz kazenske ovadbe oziroma kot ga ima državni tožilec, pa mora v sklepu o priporu o tem navesti svoje stališče (razloge) in torej ne zadostuje zgolj povzetek kazenske ovadbe in izjave državnega tožilca, katera dejstva in okoliščine v kazenski ovadbi utemeljujejo sum, da je oseba storila kaznivo dejanje. Če preiskovalni sodnik tega ne stori, je podana kršitev po 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - dvom v nepristranost sodišča - izvršilni postopek
V izvršilnem postopku sodišče le prisilno izvrši že pravnomočno sodno odločbo in ne odloča o materialnopravnih razmerjih med strankama. Zato dejstvo obstoja delovnega razmerja (strojepiska) ene od strank pri sodišču, ki je obenem izvršilno sodišče, samo po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbija dokazno presojo v pravnomočni sodbi glede ugotovitve, da je obsojenec kaznivo dejanje storil naklepno. S tem uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
pooblastilo - prenehanje pooblastila - smrt pooblastitelja - namen pooblastitelja in narava posla - adaptacija
Pooblastilo se preneha s pooblastiteljevo smrtjo, če je bilo dano za izvedbo nekega posla (adaptacija hiše), ki terja daljši proces, pa čeprav se izvedba posla še ni začela ob smrti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik izpodbija ugotovitev, da je obsojenec storil kaznivo dejanje z direktnim naklepom, pri čemer ne izhaja iz dejstev, ugotovljenih v pravnomočni sodbi, ampak iz lastne - drugačne - ocene dejanskega stanja. S tem po vsebini uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
URS člen 19, 25.ZKP člen 202, 202/2, 204.a, 204.a/2, 371, 371/1-11.
pripor - sklep o odreditvi pripora pred vložitvijo zahteve za preiskavo - opis kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Če sklep o odreditvi pripora, ki je izdan pred uvedbo kazenskega postopka, ne vsebuje opisa dejanja, v zvezi s katerim je bi odrejen pripor, to po razlagi 2.odst. 202.čl. ZKP predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
ZOR člen 16, 155, 156, 186, 376, 376/2, 1106, 1108, 1109. Zakon o zastaranju terjatev člen 14, 19, 19/2.
nepogodbena škoda - nastanek odškodninskega razmerja - nastanek škode - uporaba prava veljavnega ob nastanku razmerja - zastaranje odškodninske terjatve po ZZT - objektivni zastaralni rok
Škodljivo dejanje kot poseg v integriteto drugega je temeljna pravna podlaga odgovornosti za škodo in z njim je vzpostavljeno odškodninsko obligacijsko razmerje.
razveljavitev sodbe - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Določbo drugega odstavka 395. člena ZPP (1977) lahko revizijsko sodišče uporabi le takrat, ko ugotovi, da je ostala kakšna dejanska okoliščina neraziskana, je pa pomembna za pravilno uporabo materialnega prava, ne pa tudi takrat, ko revident trdi, da je zmotno ugotovljena.
povzročitev škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost države
Kadar ima neupoštevanje pravil postopka za posledico tudi vsebinsko napačno odločitev, zaradi katere nastane komu škoda, gre za protipravno ravnanje, ki je po 26. členu Ustave Republike Slovenije, pa tudi po 1. odstavku 172. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, podlaga za odškodninsko odgovornost tožene stranke.
ZOR člen 154, 173, 174, 174/1, 177. ZTPDR člen 73.
povzročitev škode - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - čiščenje steklene pokrivne plošče kot nevarna dejavnost - denarna odškodnina
Čiščenje večje in težje steklene plošče, ki ga je opravljala skupina treh delavk, od katerih sta dve ploščo privzdignili in držali, medtem ko jo je tretja - tožnica čistila, upoštevaje pri tem fizikalna svojstva stekla (lomljivost, krhkost) in težjo kontroliranost delovanja sil treh delavcev na ploščo med čiščenjem, ko se steklo lahko zlomi in poškoduje delavce ob njem, je tudi po presoji revizijskega sodišča predstavljalo v konkretnih okoliščinah nevarno dejavnost.
Že sama objava avtorskega dela pomeni izkoriščanje tega dela ne glede na dejstvo, ali je imel založnik s tako objavo kako materialno korist in tudi ne glede na dejstvo, ali sta avtor in založnik sklenila ustrezno pogodbo ali ne.
ZTVCP člen 45, 94, 162, 163, 164.ZOR člen 154, 178.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - vožnja v vinjenem stanju - nalet motornih vozil - denarna odškodnina
Tožnik se je z osebnim avtomobilom zaletel v avtomobil in je vozil pred njim in se je zaletel v nasproti vozeči avtomobil.
Da tožnik ni vozil v skladu s predpisi, je sodišče ugotovilo s pomočjo izvedenca, ki je pojasnil, da bi tožnik lahko ustavil svoje vozilo, če bi vozil z ustrezno hitrostjo, če bi vozil z ustrezno varnostno razdaljo in če bi reagiral v poprečnem reakcijskem času. Ker tožni-k ni ravnal v skladu s predpisi, ni bil sposoben ustaviti svojega vozila pred nenadnim dogodkom, ki bi ga na cesti moral in mogel pričakovati.
ZDP (1991) člen 5, 5/2. ZDP člen 18, 18/3. ZBS člen 71.
valutna klavzula - plačilo v tolarjih - pravno mnenje
Tožnica je že od vložitve tožbe dalje zahtevala vračilo posojila v tolarski protivrednosti. Izvajanje tožene stranke o tem, da bi moral biti tožbeni zahtevek usklajen z vrednostjo na dan vložitve tožbe oziroma do konca obravnavanja, je zmotno. Že iz drugega odstavka 5. člena ZDP izhaja, da se plačila izvršujejo po tečaju na dan plačila, Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je v zvezi s tem sprejelo tudi pravno mnenje, ki je objavljeno v Pravnih mnenjih, načelnih pravnih mnenjih in pravnih mnenjih z občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. II/95 stran 9.
Obnovitvene razloge iz 9. točke 421. člena ZPP predstavljajo le tista dejstva oziroma tisti dokazi, ki so obstajali že v času teka prvotnega postopka, pa stranka zanje ni vedela do takrat, ko bi jih še lahko uveljavljala v okviru končanega postopka. Takih okoliščin in dokazov ne predstavljajo dejstva, ki so nastala po več letih od zaključka postopka in dokazi, ki se nanašajo na pozneje nastala dejstva.
Sporno stanovanje bilo zgrajeno z namenskimi sredstvi za gradnjo upokojenskih stanovanj. Taka pravna presoja izključuje pasivno legitimacijo tožene stranke (mestne občine), torej njeno sposobnost, da je v pravdi zavezana v materialnopravnem pomenu in sposobnost, da izpolni v tožbi izraženo zahtevo tožeče stranke.
povzročitev škode - odgovornost staršev - odgovornost drugih za mladoletnika - krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom - vožnja kolesa z motorjem
Vrnitev otroka na prehod za pešce, potem ko je že prečkal cesto, ni običajna prometna situacija. Zato ni krivde odškodninske odgovornosti staršev mladoletnega mopedista, ki na (prav) tako prometno situacijo sina niso opozarjali.